Tekmovalnost
Denar povzroči tekmovalnost. V sistemu, ki vključuje obrestovanje, je treba vrniti več, kot znašala glavnica, dodatnega denarja za obresti pa ni. Zato se pridobiva iz glavnic ostalih, za katere je torej treba tekmovati. Tekmovalnost, tekmovanje v pridobivanju in kopičenju denarja se prenaša na vsa področja življenja.

Tekmovalnost ima sicer dobro plat, da ljudje aktivirajo več svojih potencialov, a kaj, ko si favoriti hitro pridobijo odločilno prednost in tako večina tekmovalcev pristane med poraženci. To ustvarja strah za preživetje in psihozo životarjenja.

Finančno podložništvo
Prvi voditelj države, ki si je denar za financiranje vojne izposodil od bankirjev, je bil Napoleon. Podatkov, kdo ga je za vojno navduševal in kakšni so bili ob tem dobički bankirjev, ne boste našli. A šlo je za državni dolg, ki ga je moralo poravnati francosko ljudstvo. Bajen posel!

Pojavov, da posamezna država postane talka bančnih elit je kolikor hočete. Prva in najpomembnejša med njimi so ZDA. Po številnih nasprotovanjih in odstranitvi glavnih nasprotnikov (glej besedilo Legenda o Titaniku) so se ZDA l. 1913 z odločitvijo kongresa odrekle upravljanju in državnemu nadzoru finančnega sistema in vse finančne posle in vzvode (vključno s tiskanjem denarja) prepustile privatni banki, ki se imenuje Banka zveznih rezerv (FED).

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Analiza februarskega postojnskega žleda
Za februarski katastrofalni žled mnogi menijo, da je bil umetno povzročena »naravna nesreča«, izzvana s pomočjo kemičnih sledi ali kemtrailov, HAARP-a in satelitov. Gre za zapletene skrivne tehnologije in načrte svetovne elite, za katere ljudstvo ne sme izvedeti.

Dokaz naj bi bil že laboratorijska analiza deževnice, ki je v začetku februarja padala po nas pri minus treh stopinjah Celzija. Državne institucije nam niso postregle s podatki. Civilna iniciativa Modro nebo (CIMN) je zato zbrala vzorec februarskega žledu iz Postojne, območja, ki je bilo najbolj prizadeto.

Finančne manipulacije
Sistem denarja, ki mu rečemo finančni sistem, omogoča prikrito izkoriščenje širokih množic s strani finančnih mogotcev. Razen rizične trgovine z drogo največje zaslužke prinaša prav denar sam oz. manipulacije z njim.

Denarni sistem, deluje kot črpalka, ki pretaka denar od revnih k bogatim. Svetovno bogastvo in moč se tako vse bolj selita v roke peščice izbrancev, polarizacija sveta se veča, napetosti pa poglabljajo. Takšne napetosti se sprostijo v obliki spopadov in vojn.

Tehnološki velikani Apple, Google in Samsung iščejo način, kako s pomočjo mobilnih aplikacij ure ali zapestnice spremeniti v priročne merilnike krvnega sladkorja, s čimer bi olajšali življenje bolnikov z diabetesom.

Tehnološki velikani Apple, Google in Samsung iščejo način, kako s pomočjo mobilnih aplikacij in nove tehnologije, ure ali zapestnice spremeniti v priročne merilnike krvnega sladkorja, s čimer bi olajšali življenje bolnikov z diabetesom.

Obrestna past
Denar kot menjalno sredstvo je posojevalcem denarja omogočal številne nečedne manipulacije, zato jih je preganjal že Kristus. Toda še mnogo učinkovitejše sredstvo za izkoriščanje je postal tisti hip, ko mu je bilo pridruženo obrestovanje. Če se zavedamo, da banke posojajo denar, ki je nekaj fiktivnega (potiskan papir skoraj brez vrednosti ali številke v računalniku), potem obrestovanje pomeni zagotovitev blaga ali storitev iz nič.

Brez obrestovanja bi bil denar privlačen v omejeni meri, kot sredstvo, ki se lahko prelevi v poljubno blago ali storitve. Toda zaradi obrestovanja je denar dobil lastnost, ki mu daje dodatno privlačnost - postal je zelo dragoceno blago, ki prinaša visoke dobičke finančnim elitam.

Piše: Aurigo

Skočimo še malce na Zgornjo Gorenjsko in za začetek preberimo darilno listino ali darovnico brikseniškemu škofu Henrika iz leta 1185, ki jo je prevedel Franc Gornik v svoji knjigi Zgodovina blejske župnije. Če se prevod pravilno glasi, a o tem nas niso v šoli nikoli nič učili, da so imeli v tistem zgodnjem srednjem veku še star sistem sužnjelastništva, kakor dobro razvit sistem ponarejevalstva!

»Na koncu darilne listine je od druge roke pripisano: "Jaz Leokarda iz Jame (z gradu Kamen pri Begunjah) sem svobodno podarila za rešenje svoje duše in duš svojih prednikov sveti Mariji na Otoku Marijo, hčer Bernarda s Sela, ki na leto plačuje tri denarje, in njene naslednike*."«

Denar je sveta ....ar. Katere štiri črke manjkajo? Rešitev najdete na koncu besedila.
Denar je tako običajna stvar v našem življenju, da o njem ne premišljujemo drugače kot v premlevanju idej, kako do njega. A razmisleki o njegovem ozadju, mehanizmih in posledicah so še kako pomembni. Čeprav je temu skoraj težko verjeti, je denar v resnici sredstvo za (umsko) zasužnjenje človeka.

Speljal mu je pozornost od življenjsko pomembnih vprašanj k pridobitništvu, ki je nekaj nenaravnega. Zaradi denarja si je človek nakopal omejitve, ki vse bolj krnijo njegovo svobodo. Namesto, da bi živel, životari v iskanju izhoda iz pasti, ki si jo je sam ustvaril. In kar je še najhuje - denar je ustvaril prepad med ljudmi in v človeku samem, ki ga ni lahko premostiti. Ko boste spoznali nepoznane učinke denarja, neznano ozadje dogajanja v zvezi z njim in njegovo usodno odgovornost za današnjo stisko, boste pričeli razmišljati drugače.

Globalna skupnost
Planet Zemlja je kot ladja brez kapitana, z nekaj agresivnimi častniki in mornarji na krovu, ki jih kaj malo briga v katero smer ladja plove; njihova edina skrb je, da si čim bolj napolnijo žepe, medtem ko v ladjo že vdira voda in se počasi potaplja. Potniki v prvem razredu se medtem zabavajo, hazardirajo in se sončijo v žarkih lastnega samozadovoljstva, ne meneč se za dogajanje v podpalubju.

V nižjih palubah se drenjajo množice, ki za drobtine, ki padajo z gornje palube, garajo kot sužnji na galejah. V najnižje palubah pa niti drobtine ne padejo več, tam je vse polno komaj živih senc in strohnelih trupel. Kar danes resnično potrebujemo, je sposoben kapitan in posadka, ki ve, kam pluje (skupna) ladja, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s potniki, ki jo skrbi bodočnost, ohranjanje in vzdrževanje ladje.

Demokratična država
Za izvajanje načel pravične delitve se mora torej spremeniti marsikaj, tudi država. Kakšno državo torej danes potrebujemo in kakšne državnike? Današnji politiki le stežka dojemajo globalizacijo: medtem ko poudarjajo mednarodno sodelovanje, razmišljajo o nakupih najnovejšega orožja, medtem ko govorijo o svobodni trgovini, razmišljajo o še večji zaščiti svojih trgov itd.

V resnici današnji politiki niso sposobni voditi svetovne globalizacije, kajti razmišljati bi morali povsem drugače: na prvem mestu morajo biti potrebe in interesi celega sveta, šele za njimi pa potrebe in interesi »moje« države ali celo korporacije. Zato politiki globalizacijo prepuščajo velikim mednarodnim korporacijam in finančnim špekulantom.

Ljudje, manj znani, bolj znani, povsem neznani, zelo znani, ustanavljajo nove politične stranke. V redu. Trdijo, da Slovenija potrebuje svežo kri, nove ideje, nove programe, nove obraze in podobno. Še vedno v redu. Potem pa jih pred televizijskimi kamerami povprašajo, kakšne so njihove (nove) ideje, in dobite nazaj stara jajca: pravna država, socialna država, solidarnost, kakovostno življenje za vse, napredek, ki mora biti kajpak trajnostne narave, dodajanje vrednosti, skrb za naravo … Da te kap!

Slovenija potrebuje nove ideje, toda te morajo biti inteligentne. Ne morejo jih ustvariti ljudje, ki se bojijo razmišljati na nov, drugačen način. Znotraj starih okvirov ni mogoče misliti na nov način, pa če se še tako pretvarjaš, da si nov. Znotraj kapitalizma ni mogoče ustvariti kapitalizma s prijaznim obrazom, pa če ga zaklinjaš vsak dan, plešeš čarobne plese ali daruješ Zeusu svežo kri devic, ovac in koz.

Človek naj bi se od živali ločil predvsem po človečnosti: vsakdo naj ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini preživetje, zdravje in osnovno blaginjo, vključno s hrano, obleko, prebivališčem, zdravniško oskrbo in osnovnimi socialnimi storitvami. Pustimo ob strani socialno nadgradnjo, ki je dobrobit razvitejših družb.

Načelo pravične delitve pomeni, da ima vsak človek na tem planetu, ne glede na narodno, rasno ali versko pripadnost, prepričanje ali kakršnokoli drugo posebnost, zagotovljene (vsaj minimalne) dobrine za preživetje ter prost dostop do materialnih in intelektualnih bogastev, tehnologije, kulture in drugih človeških pridobitev.

Življenje in ostane največja skrivnost ne glede na to na to, koliko sta se nedeljivemu približala znanost in z njo biološka tehnologija. Pa tudi misel, da naj bi bilo življenje v tako nedoumljivem vesolju omejeno le na Zemljo, je tistim, ki si drznejo razmišljati univerzalno, nerealna.

Kako je mogoče, da ima človek zavest? Nekaterim se zdi zavest proizvod določenih telesnih funkcij in organov. Drugi menijo, da uporablja zavest te organe le za izražanje. Človekovo vsakdanjo zavest lahko razdelimo na številne plasti in vidike, ki pa nimajo nič opraviti z vseobsegajočo zavestjo, ki presega omejitve osebnosti.

Človeštvo se vse intenzivneje sooča s številnimi preizkušnjami, ki ga vodijo v spremembo odnosa do sebe in stvarstva v celoti. Ob podrobnejšem vpogledu se zdi, da se je človeška civilizacija ujela na svoj trnek: ujeta je v programe kopičenja, ki prinašajo moč manjšini in nemoč večini, vse večjo polarizacijo in stisko ter rušenje ravnovesij na planetu.

V tem sestavku bo tekla beseda o poštenejšem odnosu do svetovne naravne dediščine in naravnih bogastev in o ustreznejšem ekonomskem ravnanju v svetovnem merilu. Človeške potrebe in želje lahko izpolnjujemo le v obsegu, ki ga dopuščajo materialni viri planeta.

To nekateri dobro vedo. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih zapira udbovske arhive z anonimizacijo in oteženim dostopom do dovoljenj arhivske komisije, pojasnjuje raziskovalec in publicist Igor Omerza.

Več kot očitno je, da se je v arhivsko stroko in odločanje pritihotapil tisti del stare nomenklature kadrov, ki je zainteresirana, da se stari grehi Udbe in njenega delovanja ne odkrijejo. Njih ne zanima, da je arhivsko gradivo del dokumentarnega gradiva, ki ima poseben pomen za raziskovanje zgodovine in za zagotavljanje pravnih interesov posameznikov in da zato mora biti arhivsko gradivo dostopno brez omejitev.

Raziskovalci s Floride in iz Arizone proučujejo novo tehniko, s katero bi lahko visokoenergijske laserje usmerili v oblake ter sprožili dež in strele.

Osnovna ideja tehnike je, da se ustvarita dva laserska žarka – osnovni in pomožni, ki je neke vrste ovojnica in energijski rezervoar za prvi žarek, ki bi sicer razpadel, piše Science Daily. Takšna sestava omogoča, da žarek potuje precej dlje, kot so sprva predvidevali.

Stopili smo v novo obdobje vodnarja. Svet postaja takorekoč transparenten. Vse se razodeva, postaja vidno in predvsem prepoznavno. Nič in nihče se ne more več skrivati. Tudi trpljenje človeštva in nepopolnost vsakega človeka postajata vse bolj očitna. Človeštvo dejansko trpi. Številni ljudje to spoznavajo in se trudijo najti pravo usmeritev. A kako in kje najti pravo pot?

Kdor se tega trplenja še ne zaveda, si tega še ne zmore zastaviti. Danes veliko govorimo o duhovnosti. V današnjem norem svetu (hektiki) se do izraža v meditaciji, obračanju vase in ozaveščanju. Človek išče ravnovesje in mir, vendar prinašajo tehnike meditacije tudi v svoji najvišji obliki le mistično zamaknjenost ali razsvetljenje: začasno harmonijo.

Najpomembnejši v pušeljcu je rdeč nagelj, ki pomeni ljubezen. Njegova rdeča barva spominja na kri, kri pa pomeni življenje. Rdeča barva je znamenje človeške moči, znamenje ognja ali goreče ljubezni. V slovenskem okrasu se nahaja rdeč nagelj. Vendar slovenskega pušeljca ni, če se v njem ne nahaja rožmarin. Rozmarin je močnega duha, naj bo zelen ali pa suh. Ljudska pesem ga omenja v pomenu "za spomin", predvsem pa v tistih prizorih, v katerih jemlje fant od dekleta slovo.

Ko so odhajali fantje v vojsko, so vedno dobili od svojega dekleta nagelj z rožmarinom v znamenje njene trajne zvestobe in njene vere vanj. Zato tudi mnoge ljudske pesmi, v katerih se poudarja dekletova vera tudi v fantovo zvestobo, omenjajo za pušeljc samo rožmarin. Mišljen pa je poleg njega tudi nagelj.

Kaj mi vemo? Takšna vprašanja so spremljala človeštvo že stoletja. Človeštvo je vedno iskalo vzroke, smisel in soodvisnost stvarstva, izvor življenja. Ne le religija, tudi znanost in umetnost sta pri tem v različnih kulturnih obdobjih prevzeli vodilno vlogo ena za drugo ali obe skupaj. Danes ima ponovno glavno besedo znanost in v velikem in v malem, v svetu in atomu išče rešitev uganke. Še vedno pa je njeno izhodišče materija v vseh stopnjah zgoščenosti.

Ruski kemik in prostozidar Dimitrij Ivanovič Mendeljev ( 1834-1907) je leta 1869 postavil periodni sistem do tedaj znanih kemijskih elementov, katere je glede na njihovo atomsko maso uredil v sedmerno koordinatno mrežo. To je bila analitična podoba snovnega razodevanja z vodikom kot prvim elementom na čelu.

Domoljubje! Narod! Stoletna tema. Narobe razumljeni pojmi v šolskem sistemu. So pedagogi sposobni povedati učencem, kaj pomenijo besede narod in narodna zavest? Slovenstvo. Uvodoma je treba najprej povzeti, kaj pomeni beseda narod.

Po definiciji SSKJ je narod skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest. Narod predstavlja skupnosti ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, jezik, običaji. Slovenski narod tvorijo tudi ljudje v zamejstvu in po svetu, ki imajo vezi z matičnim narodom in se čutijo njegov del.

Ko je dvignila glavo, da bi pogledala svetlega obiskovalca, je pred seboj zagledala angela, ki je imel podobo in poteze Jožefa, oblečen pa je bil v plašč barve bleščečega škrlata. Na glavi je imel zlato krono in v roki je imel kraljevsko žezlo. V trenutku jo je popadel strah in znova je svoj obraz zakopala v pepel. Žareči Božji sin pa jo je dvignil in jo tolažil.

„ Povzdigni svoje srce, o deviška Asnath“, je rekel, „kajti tvoje ime je zapisano v knjigi življenja in ne bo nikdar zbrisano. Tvoje roteče prošnje so dosegle Najvišjega, tako kot moč hčerine prošnje doseže ljubečega očeta. Danes je ukazano, da boš kot nevesta dana Jožefu. Vstani torej sedaj in si obleci novo obleko. Odpni si pas iz kozje kože, ki obdaja tvoja ledja, obriši si pepel z obraza in se obleci v dragoceno platno z vsem okrasjem, ki gre nevesti bodočega krajla. Pojdi torej sedaj. In ko se vrneš, me boš našla tu samega, če se vrneš sama.“

Uvod
Belin, Belen, Belenus ali Belina je bil starodavni bog Venetov, Sloventov, Slovenov oziroma (Slo)Vendov. Belin se nikoli ne predstavlja kot strašljiv lik, ki bi vzbujal ponižnost in strahospoštovanje, temveč je dobrohoten-ljudomil lik, saj desno roko ponuja v pozdrav (v levi roki pa včasih nosi ovčje runo – morda runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi).

Naši predniki so častili Belina na sončnih, svetlih krajih, ki so bili vzvišeni nad okolico in od koder se je videlo daleč naokrog. Belinu so prinašali na višave, kot žrtev, svojo vdanost in voljo, ki sta bili potrebni za premagovanje telesnega napora na poti do svetišča. Zanimivo je, da Slovenci spadamo med redke, če nismo celo edini narod, ki je svoje prve krščanske cerkve postavljal na izpostavljene vzpetine-hribe, kar nedvomno dokazuje, da so naši predniki še dolgo po prevzemu krščanstva ostali zvesti svojim staroverskim navadam in izročilu.

Asnath je stopila k Jožefu in mu dejala:” Bodi pozdravljen, gospod, mogočen in blagoslovljen od najvišjega!“ In Jožef je odgovoril:” Blagoslovljena.” Bodi pozdravljena, čista devica! Naj te Gospod, tvoj Bog, ki vsem podarja milino in lepoto, resnično ima rad.

Asnath se je voljno približala, da bi izpolnila naročilo svojega očeta in bila je pripravljena, da poljubi svojega novega brata. Tedaj je Jožef v njenih očeh zagledal žar ljubezni, čeprav se ubogi otrok ni ničesar zavedal, razen tega , da je imela občutek, da ji bo srce skočilo iz prsi in se ugnezdilo v njegovem.