Demokratična država
Za izvajanje načel pravične delitve se mora torej spremeniti marsikaj, tudi država. Kakšno državo torej danes potrebujemo in kakšne državnike? Današnji politiki le stežka dojemajo globalizacijo: medtem ko poudarjajo mednarodno sodelovanje, razmišljajo o nakupih najnovejšega orožja, medtem ko govorijo o svobodni trgovini, razmišljajo o še večji zaščiti svojih trgov itd.

V resnici današnji politiki niso sposobni voditi svetovne globalizacije, kajti razmišljati bi morali povsem drugače: na prvem mestu morajo biti potrebe in interesi celega sveta, šele za njimi pa potrebe in interesi »moje« države ali celo korporacije. Zato politiki globalizacijo prepuščajo velikim mednarodnim korporacijam in finančnim špekulantom.

Država ne more sama odigrati vloge, ko gre za vprašanja globalnega pomena - nadzor nad globalnimi korporacijami, trgi, denarnimi tokovi, obremenitvami okolja itd. Vloga države v bodočih globalnih mrežah je vloga enakega med enakimi. Globalna skupnost je lahko samo neskončna koordinacija mnoštva interesov, ki segajo od globalnih, regionalnih, državnih in lokalnih do interesov posameznika. Samo takšna je lahko globalna demokratična skupnost.

Človeštvo si mora, da bo lahko normalno preživelo v »globalnem« svetu, izboriti predvsem tri temeljne – globalne pravice: 
- globalno državljanstvo - kar pa ne pomeni tudi ukinitve klasičnih držav. S tem bi vsak pridobil globalne pravice, (zdaj zgolj na papirju zanje jamčijo mednarodne konvencije in deklaracije) za katere bi jamčila mednarodna skupnost. Tako bi vpeljali učinkovit sistem ščitenja človekovih pravic v vsaki državi ter tako rešili tudi problem beguncev;
- pravica do družbeno zagotovljenega dohodka za celotno svetovno populacijo: prepoznati je treba vse aktivnosti, ki prispevajo svoj delež k dobrobiti družbe in jih ustrezno nagraditi. Treba je razumeti, da je delo, ki se izvaja izven neposrednega proizvodnega procesa (v gospodinjstvih, v različnih prostovoljnih organizacijah itd.), nujno potrebno za razvoj celotne družbe in predstavlja osnovni pogoj, da lahko proizvodni proces nemoteno poteka. Izvajalci takšnih del morajo biti soudeleženi pri razdelitvi ustvarjenega družbenega bogastva in upravičeni do plačila, ki ni t. i. socialna podpora.
- pravica do prostega dostopa in uporabe znanja, informacij in komunikacij ter njihovih učinkov. Ta pravica omogoča enakopravne možnosti za izobraževanje, sodelovanje in napredek vsakega posameznika družbe, brez omejitev.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si