Tibetanci menijo, da obstajata dve vrsti lenobe.

Prva je tista, pri kateri ves dan lenariš in nič ne počneš. Druga je tista, pri kateri ves čas nekaj počneš, da bi se izognil ukvarjanju z bistvenim. 

Če ne prej, to, da smo ogromno časa (edina valuta, iz katere je sestavljeno življenje) zapravili za nepomembno, spoznamo takrat, ko nas bolezen ali kaka druga življenjska kriza postavi pred ogledalo. 

Najboljša preventiva pred sončnimi opeklinami je upoštevanje nasvetov dermatologov, da ste v času, ko je moč UV-sevanja najmočnejša, v senci in na hladnem.

Čezmerno izpostavljanje soncu namreč povzroča akutne in kronične škodljive učinke na kožo, poškoduje oči in oslabi imunski sistem. Zaradi narave dela in časa dopustov, ko želimo izkoristiti dneve za kopanje na bazenih ali v morju, pa ob neprimerni zaščiti pride tudi do opeklin. V teh primerih morate koži posvečati bistveno več pozornosti kot običajno.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

SOS za utrujene oči
Naše oči so zelo občutljive, zato potrebujejo posebno skrb in nego. V službi vsaj sedem ur preživimo za računalnikom in ko se po dolgem in napornem dnevu skušamo sprostiti, beremo, gledamo televizijo, si dopisujemo prek interneta, igramo računalniške igrice ali rešujemo križanke.

Skratka, pri vsem, kar pojmujemo kot počitek, obremenjujemo oči in jim ne privoščimo, da bi se vsaj za hip odpočile. Statistika pravi, da ima vsak tretji človek takšne ali drugačne težave z vidom, sami pa lahko vse skupaj še poslabšamo. Kako torej pomagati utrujenim in suhim očem? Za odgovore na ta in druga vprašanja o skrbi za oči, smo se obrnili na oftalmologinjo Miriam Zagernik Mihelčič.

Povečuje se tudi število obolelih za klopnim meningoencefalitisom
Lani je bilo v celem letu prijavljenih 4.554 primerov lymske borelioze, letos pa so samo do 7. julija to bolezen, ki jo prenašajo okuženi klopi, odkrili pri 3.617 ljudeh, samo v prejšnjem tednu so odkrili 314 novih primerov.

Lymska borelioza se pojavlja celo leto, najpogostejša pa je od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi okrepijo dejavnost klopov. Boreliozo največkrat povezujemo z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.

Piše: Maria Ana Kolman v reviji Karmaplus

NARAVA JE NAŠ ZDRAVNIK
Narava je popolna. V njej je več smotrnosti in logike kot v najpametnejših razpravah. Svet kot ogledalo odseva odnos, ki ga imamo do njega. Torej so naravne katastrofe v vseh svojih pojavnih oblikah posledica odnosa, ki ga imamo do narave. Nešteto gibanj, organizacij, forumov, … deluje z namenom neprestanega opozarjanja na nesmiselnost človekovega ravnanja z naravo.

Pa vendar se zdi, da tega ne slišimo, ne vidimo in predvsem ne upoštevamo. Očitno je, da razdiralnega toka ne želimo ustaviti. Ozaveščen človek se je sicer prebudil, vendar se mu zdi, da on sam ne more ničesar spremeniti. Pa to ni res – tako kot se vsaka pot okoli sveta prične s prvim korakom, tako se tudi vsaka pot duhovnega razvoja prične z lastnim prebujenjem. Dejstvo je, da toka ne moremo več ustaviti.

Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si

Če bi morali ta hip odgovoriti na vprašanje, kako bi ocenili zdravje svojih obzobnih tkiv, kaj bi odgovorili? Da imate zdrava tkiva, nobene oblike parodontalne bolezni in da ste na svojo ustno higieno v vseh pogledih ponosni? Če je tako, vam lahko samo čestitamo. S svojim odgovorom ste se uvrstili med dva odstotka ljudi, ki se v Sloveniji lahko pohvalijo s takim rezultatom.

Zobozdravniki opažajo velik porast bolezni dlesni in obzobnih tkiv, ki so predvsem posledica pomanjkljive ustne higiene. Veliko ljudi ima ob ščetkanju zob blage ali hujše krvavitve iz dlesni, skrbi pa, da se jim to praviloma ne zdi nič hudega. Ne vedo namreč, da je prav krvavitev začetek parodontalne bolezni, zaradi katere utegnejo zobje čez čas začeti izpadati.

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

SODOBNO ZDRAVLJENJE S SVETLOBO
Fototerapija sodi med sodobne metode zdravljenja. Gre za uravnavanje celičnih procesov s pomočjo svetlobe vidnega rdečega spektra (R) in svetlobe blizu infrardečega spektra (NIR), ki ga lahko oddajajo določene LED-diode, ki sevajo svetlobo v t. i. terapevtskem oknu. Fizikalen pristop k zdravljenju ran, opeklin, preležanin, mišično-skeletnih poškodb, boleznim živčevja ter blaženju bolečin pa imenujemo fotobiomodulacija.

S svetlobo ustreznega svetlobnega spektra (od 600 do 1000 nm) stimuliramo regenerativne procese v celici tako, da vplivamo na njen metabolizem. Celica se odzove na obsevanje z večjo produkcijo energije v obliki ATP. Odgovor na primarne mehanizme pa sproži vrsto kliničnih učinkov: celjenje ran, povečanje prekrvitve in limfnega pretoka, regeneracija tkiva, imunomodulacija in protibolečinsko zdravljenje.

Če radi obedujete v restavracijah, vam bodo te informacije zelo koristile.
V restavracijah ne moremo biti nikoli 100-odstotno prepričani, kaj pristane na našem krožniku ali v kozarcu. Bakterij mrgoli povsod, nekaterim pa se je mogoče izogniti. Da obiska restavracije naslednji dan ne bi obžalovali, preberite, čemu se je bolje izogniti.

Ob ponedeljkih ne naročajte ribjih jedi 
Slavni kuhar Anthony Bourdain je v svoji knjigi Kitchen Confidential zapisal, da večina restavracij ribe naroča ob torkih in četrtkih, zato je bolje, da se ribjim jedem ob ponedeljkih izognete, saj po vsej verjetnosti ribe ne bodo sveže. Izjema so restavracije, ki strežejo predvsem ali samo morske jedi, saj morajo ribe naročati dnevno.

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

• starejše in otroke,  
• bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
• osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
• osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

»Jemljem kontracepcijske tabletke, vendar sem zbegana, ker slišim toliko različnih informacij.« Ginekologi povedo, da od mladih deklet pogosto slišijo takšna in podobna vprašanja. Pa za to ni nobene potrebe, v pričujočem prispevku želimo prispevati k razbijanju mitov in legend o kontracepciji.

Dekleta in ženske imajo pri nas na voljo veliko izbiro različnih kontracepcijskih metod. Ena najbolj preverjenih, učinkovitih in varnih so zagotovo kontracepcijske tabletke. Številne polresnice in zavajanja glede njihove uporabe ne držijo, ravno nasprotno, novejše generacije tabletk prinašajo ob zaščiti pred neželeno nosečnostjo, tudi številne prednosti za mladostnico.

MIT 1. Ali se bom med jemanjem kontracepcijskih tablet res zredila?

Ne. Nobena znanstvena raziskava ni dokazala vzročne povezave med debelostjo in jemanjem kontracepcijskih tablet. Včasih lahko pride do manjšega prehodnega porasta
telesne teže (1–2 kg), vendar je to posledica zadrževanja vode v telesu.

S hrano brez holesterola le malenkostno vplivamo na koncentracijo holesterola v telesu
Povišan holesterol pomeni višje tveganje za srčno-žilne bolezni, zato se mnogi izogibajo s holesterolom bogati hrani. A to ima skoraj zanemarljiv vpliv na dejansko koncentracijo holesterola v krvi.

Znanstvenik z biotehniške fakultete Blaž Cigić navaja, da lahko z zmanjšanjem vnosa holesterola s hrano le za pet odstotkov vplivamo na nižjo koncentracijo holesterola v krvi.

Piše: T. P. v novih Misterijih, www.misteriji.si

Magistrske raziskave potrdile vsestransko učinkovitost posta
Mag. Sonjo Bertalanič so učinki njenega 21-dnevnega posta tako navdušili, da je na podiplomskem študiju Varna hrana na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru na temo svojega početja magistrirala. V knjigi Post in celostna hrana človeka predstavlja izsledke magistrske raziskave o vsestranskih učinkih posta.

Sama si je s postenjem pozdravila hipertirozo ali čezmerno delovanje ščitnice. Ker je imela predpisano doživljenjsko terapijo z zdravili, je z ozdravitvijo zavarovalnici prihranila veliko denarja. Tako kot še na stotine »neozdravljivih« bolnikov. Zakaj torej zdravstvena zavarovalnica ne pokrije stroške posta na recept, se sprašuje. O postenju se je pogovarjala s Tatjano Svete.

Da ne boste na dopustu praznili baterij, namesto da bi jih polnili, na pot vzemite tudi naravno domačo lekarno. Vnetja sečil, prebavne težave in težave s kožo (srbeči mehurčki, opekline …) nam namreč pogosto zagrenijo dopustniške dni. Kot ste lahko izvedeli v tokratnih novicah, utegnejo tudi slabo vplivati na zobe. Preberite si, kako jih lahko preprečite ali vsaj omilite. 

Voda, voda, voda
Preden se lotimo naštevanja vsega, kar sodi v popotniško lekarno, poudarimo naslednje: nobeno od teh naravnih sredstev za premagovanje zdravstvenih težav na poti oziroma dopustu ne bo učinkovito, če ne boste pili dovolj vode. Torej ne pozabite spiti vsaj 2 do 2,5 litra vode na dan, poleg tega zaužijte vsaj pol čajne žličke naravne soli (skupaj s hrano ali z napitki).

Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je v letu 2016 znižala v primerjavi z letom poprej. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje: poskrbite, da boste v poletnih mesecih zaužili dovolj tekočine. Najbolj odžeja voda, alkoholu se izogibajte, saj povečuje dehidracijo, uvrščen pa je tudi v skupino rakotvornih snovi.

V Sloveniji je registrirana poraba alkohola visoka, skupaj s problematičnimi pivskimi navadami to pripomore k višjemu zdravstvenemu bremenu. Slovenija že desetletja presega povprečje registrirane porabe alkohola v primerjavi z EU in Evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije, tako Slovenija presega mejo, ko že govorimo o tem, da finančna škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, preseže koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola.

Hemeroidi (strokovno jih imenujejo hemoroidi) ali zlata žila so ena izmed najbolj pogostih bolezni sodobnega časa. Zaradi sodobnega načina življenja lahko kar 50% prebivalstva pričakuje občasne ali stalne težave povezane s hemeroidi.

Kako nastanejo hemeroidi?
Debelo črevo je v predelu zadnjika na gosto prepredeno s krvnimi žilami. Preplet ven v zadnjiku imenujemo hemoroidni venski pletež.
Najpogostejši vzrok za začetek težav s hemeroidi je napenjanje pri odvajanju blata. Z napenjanjem zvišujemo pritisk v trebušni votlini, kar posledično povzroči tudi nabrekanje venskega pleteža v predelu zadnjika.

Slovenci se počutijo bolj zdrave, hkrati se polovica odraslih prehranjuje pretežno nezdravo
Peta nacionalna raziskava z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016, je pokazala, da se polovica odraslih v Sloveniji prehranjuje pretežno nezdravo, več kot polovica pa jih je čezmerno težkih.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je sporočil, da so prebivalci Slovenije v peti tovrstni raziskavi svoje zdravje ocenjevali bolje kot v prvih raziskavah. Povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje, in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo.

Prekomerno težki ljudje imajo precej zdravstvenih težav, za katere sploh ne vedo. Vsem je znano, da lahko dobijo sladkorno bolezen, a prav tako nevarna je druga bolezen, ki je pri njih dokaj pogosta: nealkoholna zamaščenost jeter. Veliki delčki trigliceridnih maščob se začno zbirati v jetrnih celicah s steatozo, nenormalnim zadrževanjem maščob v celicah. Zbiranje maščob v jetrih lahko spremlja tudi vnetje jeter.

K temu lahko dodamo še pomanjkanje gibanja, vse skupaj pa povzroči, da bolezen napreduje. Zagotovo so v nastanek bolezni vmešani tudi prosti radikali. Bolniki z zamaščenimi jetri imajo pogosto tudi probleme s slabše učinkovitim inzulinom, kar povzroča, da imajo v krvi preveč glukoze.

Piše: Sonja A. Mrak v Karma plus

Rastline, živali in ljudje se ravnamo po določeni notranji uri. Rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove, čebele gredo vsak večer pravočasno v panj in petelini vsako jutro naznanijo nov dan. Kako pa ljudje?

Nekega poletnega dne je nekemu švedskemu naravoslovcu odpovedala žepna ura, vendar ga to ni vznemirjalo preveč, saj je ob pogledu na vrt zlahka ugotovil, kdaj je čas za čaj. Ko je zajčja deteljica zaprla cvetove, je bila ura pet. Carl Linne (1707 – 1778), utemeljitelj moderne botanike, je zgodaj spoznal, da rastline odpirajo in zapirajo svoje cvetove vedno ob določeni uri – odvisno od vrste.

Podatki kažejo, da Slovenija spada med države z največjo porabo alkohola na posameznega prebivalca. Posledice velike porabe se kažejo tako na zdravju posameznika, ki prekomerno pije alkohol, kot tudi na ravni celotne družbe. Ocenjuje se, da s pitjem alkohola vsako leto povezanih za okoli 234 milijonov evrov različnih stroškov.

Zato je Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj s številnimi partnerji vzpostavil projekt za odgovoren odnos do pitja alkohola v Sloveniji, katerega namen je odpraviti oziroma zmanjšati tvegano in škodljivo pitja alkohola v Sloveniji ter s tem zmanjšati negativne posledice na različnih ravneh posameznikovega življenja.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo z naslovom Kako skrbimo za zdravje?, v kateri so zbrani podatki pete nacionalne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog, ki je potekala leta 2016. V peti raziskavi prebivalci Slovenije svoje zdravje ocenjujejo boljše kot v prvih raziskavah – povečal se je delež prebivalcev, ki dobro ocenjujejo svoje zdravje in zmanjšal delež tistih, ki ga ocenjujejo kot slabo.

In to navkljub dejstvu, da je delež odraslih prebivalcev, ki imajo kronično bolezen, posebej med starejšimi, relativno visok. Pregled izbranih bolezni in zdravstvenih stanj kaže tudi, da ima več kot polovica odraslih prebivalcev Slovenije prekomerno telesno težo. V primerjavi s prvimi raziskavami so se izboljšali tudi nekateri drugi dejavniki zdravega življenjskega sloga.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Srčno popuščanje povzroči v Sloveniji več smrti kot napredovali rak dojke in črevesa
Zatekanje gležnjev, stopal, trebuha, velika utrujenost, hitro utripanje ali razbijanje srca, kašljanje, sopenje, zadihanost, zadihanost med ležanjem, pogostejše uriniranje predvsem ponoči, hitro povečanje telesne teže, modrikaste ustnice, ušesa, nos … so znaki srčnega popuščanja. To pa povzroči dva - do trikrat več smrti kot napredovali rak dojke in črevesa.

Če na sebi ali bližnjih opažate te znake, je čas za boj. Pomagala vam bo knjiga, v kateri boste odkrili živila, ki znanstveno dokazano preprečujejo bolezni in pomagajo ozdraveti, in pomagali vam bodo medicinski strokovnjaki. O svoji nameri, da si boste pomagali sami, obvestite svojega zdravnika in takoj stopite v stik z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si

Po raziskavah je pri parih, ki sicer prav radi živijo skupaj, najpogostejši vzrok za spanje v ločenih spalnicah – smrčanje. Navadno nočni mir kalijo moški, čeprav ni majhen niti odstotek žensk, ki znajo prav glasno in odločno “žagati”. Podatki kažejo, da težava ni redka, saj smrči povprečno 40 odstotkov ljudi, od tega več moških, zlasti starejših. Le kakih 20 odstotkov moških pred tridesetim letom na tako neljub način moti spanje svoje partnerke.

Zakaj sploh smrčimo? Preprosto povedano, za to je krivo mehko nebo, ki povzroči zožitev v žrelu. Pri dihanju v tej ožini nastaja negativni tlak, ki povzroči enakomerno plapolanje mehkega neba in ovira normalen pretok zraka. Več možnosti, da bodo smrčali, je pri ljudeh, ki:

Kar 31 raziskovalnih, nevladnih in vladnih organizacij iz dvanajstih držav Evropske Unije v sodelovanju z univerzami iz tujine je 4. in 5. junija letos v Londonu zagnalo STOP, največji evropski raziskovalni projekt proučevanja otroške debelosti, ki je ocenjen na 9,5 milijonov evrov.

Projekt STOP financira Evropska komisija v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020 za Trajno varnost hrane. V projekt sta vključena kar dva partnerja iz Slovenije, Univerza v Ljubljani s Fakulteto za šport in Fakulteto za družbene vede ter Nacionalni inštitut za javno zdravje.