Kam po 50. letu?

Preprečevati je vsekakor bolje kot zdraviti, kar še zlasti velja za zrela leta. Statistika kaže, da se število novozbolelih za kroničnimi boleznimi začne strmo dvigovati po 45. letu, zato je po tej prelomnici še toliko pomembneje, da za svoje zdravje skrbimo tenkočutno in smo pozorni na vse morebitne spremembe v telesu in počutju. Na prav vse ne moremo vplivati, lahko pa v rednih razmikih opravljamo preventivne preglede. To je priporočljivo tako za moške kot ženske. Preverite najpomembnejše preventivne preglede, ki bi jih morale opravljati ženske v zrelem obdobju.

Presejalni pregledi

Rak je v mnogih primerih že postal kronična bolezen, preživetje se je pri številnih oblikah zelo podaljšalo. Kljub temu pa še vedno velja, da je raka najbolje odkrivati v čim zgodnejših stadijih, ko je bolezen omejena na posamezen organ in se še ni preselila v bezgavke ali oddaljene organe in tkiva. Bolezen, odkrita v zgodnjih stadijih, je v visokem odstotku ozdravljiva, zdravljenje je krajše in za bolnika lažje, kakovost življenja je višja, zdravstvena oskrba pa cenejša. Ena najboljših metod za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb so tako imenovani presejalni programi. To so programi, s katerimi v na videz zdravi populaciji ciljano iščejo ljudi, ki imajo raka ali spremembe, ki bi se brez posredovanja sčasoma zagotovo spremenile v raka. 

Svit, Dora in Zora

V Sloveniji imamo vse tri ta hip strokovno utemeljene presejalne programe, s katerimi odkrivamo raka dojk (program DORA), raka materničnega vratu (program ZORA) in raka debelega črevesa in danke (program SVIT). S presejalnimi programi želimo zmanjšati umrljivost, znižati število novozbolelih ljudi in odkrivati raka v zgodnejših stadijih, kar posledično izboljša kakovost bolnikovega življenja. Vsem trem presejalnim programom je skupno, da so v program osebno povabljeni vsi ljudje določene starostne skupine, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji. Udeležba v programih je brezplačna. Presejalni programi so z vidika javnega zdravja učinkoviti, če je udeležba vanje vsaj 70-odstotna. Zato je zelo pomembno, da se vabilu odzove vsak, ki ga prejme. Pričakovane rezultate začnejo kazati šele več let po uvedbi.

Pregledi za merjenje kostne gostote

Za osteoporozo lahko zboli vsak, najbolj ogrožene pa so ženske po 40. letu starosti in vsi, ki imajo bolezen v družini. Zelo priporočljiv je preventivni pregled, ki omogoča pravočasno odkrivanje in zdravljenje te bolezni. Osteoporoza je bolezen okostja, za katero je značilna nizka kostna gostota in spremembe v zgradbi kosti. Posledica so krhke kosti, ki se hitreje zlomijo. Osteoporoza se pojavi, ko se poruši ravnovesje med razgradnjo kosti in njeno gradnjo oziroma obnovo: premalo kosti se zgradi, preveč pa razgradi. Je dedna bolezen in najbolj pogosto doleti ženske v pomenopavznem obdobju. 

Najbolj nevaren zaplet osteoporoze so zlomi, do katerih lahko pride že ob minimalnih udarcih in ob padcih. Še zlasti nevaren je zlom kolka, saj po njem ženske pogosto obležijo, zbolijo za pljučnico in zaradi nje posledično tudi umrejo. Ker osteoporoza dolgo ne povzroča nobenih težav in jo zato imenujemo tudi tiha bolezen, je edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, merjenje mineralne kostne gostote. Merimo jo s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito majhno, kar 10- do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč. Meritev traja le nekaj minut, je povsem neboleča in zelo natančna. S to meritvijo zdravnik lahko odkrije in potrdi osteoporozo še pred pojavom zlomov, kar je pravzaprav cilj meritev. Zdravnik z njo lahko tudi napove, kakšna je nevarnost zloma.
Kako jo lahko preprečimo?

• Osteoporozo lahko preprečimo, če že od mladosti naprej:
• Uživamo uravnoteženo prehrano, obogateno s kalcijem (vsaj 1000 mg dnevno) in vitaminom D (vsaj 800 enot dnevno),
• Skrbimo za redno telesno dejavnost,
• Živimo zdravo, ne kadimo in ne zlorabljamo alkohola.

Dejavniki tveganja
Glavni dejavniki tveganja za razvoj osteoporoze so: ženski spol, starost, teža pod 60 kg, dednost, zgodnja menopavza pred 45. letom (naravna ali po odstranitvi rodil), prehrana z malo kalcija in vitamina D in preveč beljakovinami in soli, premalo telesne vadbe, kajenje in pretirano pitje alkohola. 

Pregledi ven

Zdravo ožilje je izjemnega pomena za naše zdravje, zato moramo zanj dobro skrbeti. Še zlasti to velja za ženske, ki opravljajo stoječe delo. Pri njih so zelo pogosta težava krčne žile in kronično vensko popuščanje, ki se kaže s težkimi nogami, bolečinami, otekanju, krčih, v napredovali stopnji pa se pokažejo kožne spremembe in celo golenja razjeda. Pregledi ven se opravljajo pri sumu na krvni strdek v veni - venska tromboza. Venska tromboza lahko nastane v vsaki veni, najpogosteje pa v globokih venah nog. 

Globoka venska tromboza je nevarno stanje, saj lahko strdek iz vene pride v pljuča in povzroči pljučno embolijo. Globoka venska tromboza se kaže kot nenadno otekanje in hude bolečine v okončini, mišice so lahko boleče na gnetenje. Če imate veliko krčnih žil ali so te močno izražene, je priporočljiv obisk pri flebologu, strokovnjaku za zdravje ven. Z nebolečo ultrazvočno preiskavo bo preveril stanje vaših ven in vam ob težavah tudi ustrezno svetoval.

Pregled kožnih znamenj

Med redne preventivne preglede človeškega telesa sodi preventivni pregled kože za zgodnje odkrivanje kožnega raka, predvsem melanoma, ki je lahko smrtno nevaren. Pregledi so še zlasti priporočljivi, če imate po koži veliko pigmentnih znamenj, torej temno rjavih pik okrogle ali ovalne oblike. Pojavijo se lahko kjerkoli na koži. Če ste veliko izpostavljeni soncu, se vam po koži dela še več pigmentnih znamenj.
Iz pigmentnega znamenja se lahko razvije maligni melanom in ljudje, ki imajo na koži številna pigmentna znamenja, imajo večjo možnost, da dobijo maligni melanom. Če ste med njimi tudi vi, je priporočljivo, da redno hodite na preventivne preglede pri dermatologu, ki vas bo pregledal s posebno napravo in sumljiva znamenja tudi odstranil.

DORA - Program organiziranega presejanja za zgodnje odkrivanje raka dojk

V Sloveniji za rakom dojk letno zboli več kot 1200 žensk, to število pa še vedno vztrajno narašča. Odkrivanje raka v stadiju, ko še ni tipen in ne daje klinične slike, je možno s tako imenovano presejalno mamografijo oziroma slikanjem dojk. Program DORA od lanskega leta deluje po vsej državi. Vanj so v dveletnem intervalu vabljene ženske v starosti od 50 do 69 let s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Udeležba v programu je brezplačna.

ZORA - Program organiziranega presejanja za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu

Poteka na območju celotne Slovenije, vanj pa so vabljene ženske v starosti 20 do 65 let na vsaka tri leta. Odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu se opravlja z rednim pregledovanjem brisov materničnega vratu. V času poteka organiziranega programa se je zbolevnost žensk zaradi raka materničnega vratu v Sloveniji znižala za dobrih 30 odstotkov, kar je tudi za evropska merila odličen dosežek. Stopnja odzivnosti je že višja od 70 odstotkov, kar je zelo dober rezultat. Bris materničnega vratu vam bo odvzel vaš ginekolog, zato je pomembno, da ga obiskujete v rednih intervalih. Pogosto se dogaja, da ženske po tistem, ko zaključijo z rojevanjem, nehajo hoditi na ginekološke preglede, kar ni dobro. Vsekakor se možnost rakavih sprememb na rodilih močno poveča po 45. letu, zato bi takrat bilo smiselno še bolj redno skrbeti za »žensko« zdravje.

SVIT - Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki

Rak debelega črevesa in danke je drugi najpogostejši rak, če štejemo moške in ženske skupaj. Vsako leto na novo zboli več kot 1400 oseb. Po preživetju zaradi raka debelega črevesa in danke Slovenija zaostaja za državami EU, se pa je razkorak v zadnjih 5 letih zmanjšal. Od 2009 se pri nas na državnem nivoju izvaja Program SVIT, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje, vanj pa so vsako drugo leto vabljeni vsi prebivalci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, stari od 50 do 74 let. Program temelji na laboratorijskem testu oziroma pregledu dveh vzorcev blata. Vsi z negativnim rezultatom so ponovno vabljeni čez dve leti, ljudje s pozitivnim rezultatom pa gredo na endoskopski pregled debelega črevesa in danke, ki mu rečemo kolonoskopija. Ta omogoča tudi sočasen odvzem vzorca sumljivega tkiva.

Maja Južnič Sotlar

Vir: hwww.viva.si