Britanski znanstveniki opozarjajo, da čezmerne količine hrane, alkohola in sonca močno pospešujejo nekatere oblike rakavih obolenj. V zadnjem času naj bi število obolenj za najhujšo obliko kožnega raka naraslo kar za 40 odstotkov.

Za kožnim rakom zdaj v primerjavi z 80. leti prejšnjega stoletja zboli dvakrat več žensk, moških pa kar trikrat več. Za večino primerov naj bi bilo krivo čezmerno izpostavljanje soncu. Za 25 odstotkov naj bi se povečalo število obolenj za ustnim rakom, ki ga povzroča kajenje.

Več kot tri skodelice kave dnevno ženski pomagajo pri zaščiti pred pešanjem spomina. Prav gotovo je to še en razlog več za uživanje najljubšega stimulansa na svetu. »Kot kaže, več kave ženska spije, večji so pozitivni učinki na delovanje njenega spomina,« je povedala Karen Ritchie s francoskega nacionalnega inštituta za medicinske raziskave.

Raziskovalci so proučili 7.000 moških in žensk v treh večjih francoskih mestih. Proučili so njihovo zdravje, mentalne sposobnosti in jih podrobno povprašali po prehranjevalnih navadah, pitju, prijateljih in njihovih aktivnosti na splošno. S pomočjo teh informacij so lahko ugotavljali vpliv, ki jo ima kofein na njihovo življenje.

Avstralski raziskovalci menijo, da so lahko emisije iz laserskih tiskalnikov škodljive, tako kot cigaretni dim ali izpušni plini iz avtomobilov.Potem ko tudi v Sloveniji cigaretni dim izginja iz javnih prostorov, naj bi delali in živeli v veliko bolj zdravih pogojih.

Vsaj v teoriji naj bi bilo tako. Vendar, če je verjeti avstralski študiji, lahko podobne emisije kot cigaretni dim, povzročijo tudi delci prahu iz tonerjev, ki jih v zrak izločajo laserski tiskalniki. Študijo so pod vodstvom profesorice fizike Lidie Morawske opravili na Queensland University.

Ameriška študija je pokazala, da zmerna telesna dejavnost človeka pred srčnimi boleznimi in sladkorno varuje bolj kot (pre)zahtevne telesne vaje. Zdravorazumsko sicer velja, da bolj intenzivna, kot je vadba, boljše učinke ima na naše zdravje in počutje, študija, v kateri je sodelovalo 240 ljudi, pa to prepričanje postavlja na glavo.

Zmerna telesna dejavnost, kot je na primer 30-minutni sprehod, bolj varuje zdravje kot zahtevni telesni napori, njeni učinki pa so tudi dolgotrajnejši. Zmernost je torej izredno pomembna tudi pri telesni dejavnosti. Paziti je treba le, da ugotovitve ameriških znanstvenikov ne bodo postale izgovor za premajhno telesno dejavnost.

Piše: Nara Petrovič

Vitamin B17 je naravno prisoten v semenih mnogih sadežev in je sestavina glavnih virov prehrane v kulturah, kot so navaho indijanci, Hunze, Abkazianci ipd., torej tistih narodov, ki že dolgo begajo znanstvenike s svojo dolgoživostjo, odpornostjo in vzdržljivostjo. Seveda je prisotnost vitamina B17 v njihovi prehrani samo eden od dejavnikov, na njihovo zdravje vplivajo tudi naravno okolje, zmernost v prehrani, čista izvirska voda in še marsikaj.

Najbolj bogata z vitaminom B17 so jedrca koščic marelic (2-3%) in drugih sadežev iz rodu Prunus Rosacea - grenkih mandeljnov, breskev, nektarin, češenj in sliv; poleg tega ga vsebujejo ajda, proso, nekateri kalčki in trave, bambusovi vršički, mnoge vrste divjega jagodičevja, macadamia oreški, laneno seme, jabolčne koščice in v manjših količinah tudi mnoge druge rastline, ki so dandanes praktično izbrisane iz vsakdanje prehrane.

Ženske, ki imajo v času spočetja otroka prekomerno telesno težo, imajo več možnosti, da bodo rodile otroka s kakšno hibo. Strokovnjaki so kot hibo pri rojstvu označili predvsem pomanjkanje uda, prstov, deformirano srce in abnormalnosti genitalij.

Že predhodne manjše študije so nakazovale na povezavo med telesno težo matere in okvarami pri rojstvu otroka, vendar pa tokrat gre za precej obsežnejšo študijo, saj so raziskovalci z univerze v Teksasu v petih letih preučili več kot 15.000 mater, izmed katerih jih je 10.000 rodilo otroka z neko vrsto okvare.

Kljub opozorilom o škodljivosti čezmernega sončenja se številni ne morejo upreti praženju na soncu, ugotavljajo strokovnjaki. O okviru raziskave so britanski raziskovalci izprašali 400 ljudi, ki so se sončili, in odkrili, da se jih kar 90 odstotkov zaveda, kakšne so lahko posledice sončenja.

40 odstotkov jih je odgovorilo, da je opečena koža neizogiben del procesa porjavitve. Kožni rak je med najpogostejšimi rakavimi obolenji v Veliki Britaniji. Vsako leto za kožnim rakom zboli 75.000 ljudi, približno 1.800 pa jih zaradi te bolezni, ki bi se ji lahko izognili, umre.

V boju proti mikrobom oziroma nevarnim povzročiteljem bolezni ima organizem na voljo več mehanizmov, ki delujejo v posameznih naravnih - fizioloških in kemijskih - barierah.

Med najpomembnejše pričujoče obrambne linije telesa sodijo:

slina: mikroorganizme, ki poskušajo v telo priti skozi usta, uničujejo encimi v slini;

solze: patogene povzročitelje, ki v organizem vdrejo prek oči, izperejo solze, večino drugih pa uničijo aktivni encimi v solzni tekočini;

Nemški strokovnjaki iz društva optikov opozarjajo vse uporabnike leč, da naj se izogibajo stiku z vodo iz pipe in se tako zavarujejo pred vnetjem. Društvo očesnih optikov (ZVA) namreč opozarja, da je voda iz pipe v zadnjih letih čedalje slabše kakovosti, saj pogosto vsebuje mikroorganizme.

Ti lahko povzročijo vnetje oči, še posebej pa so temu izpostavljeni uporabniki kontaktnih leč. Najpogosteje lahko do okužbe z mikroorganizmi pride ob čiščenju leč, zato ob tem velja posebej paziti na higieno in pravilno čiščenje leč.

Raziskovalci so našli način kako pri laboratorijskih miših ustaviti negativne učinke kokaina na možgane. Pri raziskavah so se osredotočili predvsem na del možganov, ki so odgovorni za užitek, zadovoljstvo ter odvisnost in odkrili način kako zatreti hiperaktivnost možganskih celic, ki jo sproža kokain.

Znanstveniki so že dalj časa proučevali na katere dele možganov vpliva uživanje kokaina, vendar gre za prvo študijo v kateri jim je uspelo identificirati mehanizme potrebne za ustavitev negativnih vplivov droge na možgane. Ugotovitve bodo po mnenju raziskovalcev nekega dne nedvomno privedle do boljših tehnik zdravljenja odvisnikov od drog.

Društvo Joga v Mariboru v poletnih mesecih (julij, avgust, september) organizira brezplačno vadbo joge v mariborskem parku. Z Jogo v parku želijo po vzoru večjih svetovnih mest, kjer se v parkih poleg običajnih sprehodov dogaja še marsikaj drugega, poživiti dogajanje v mariborskem parku in hkrati obiskovalcem približati vadbo joge in jim ponudi priložnost, da tudi sami poizkusijo narediti nekaj preprostih joga vaj.

Joga v parku tokrat poteka že drugo leto, po lanskem, pilotskem projektu, kjer se je na nekaj najbolj obiskanih vadbah hkrati zbralo tudi okrog 60 ljudi, so prepričani, da je taka oblika vadbe dobrodošla in zaželena tako za mesto samo kot za obiskovalce parka.

Vsakodnevno zaužitje pol litra piva ali velikega kozarca vina lahko za deset odstotkov poveča možnost, da dobimo raka na črevesju. Britanska študija o raku, ki je temeljila na podatkih 480.000 ljudi, je pokazala, da več kot človek pije, več ima možnosti, da dobi raka.

Strokovnjaki pravijo, da nevarnost sicer ni velika, vendar je pomembno, da se ljudje zavedajo, da lahko zmanjšajo možnost za različne vrste raka tudi na črevesju z zmanjšanjem uživanja alkohola. Raziskovalci so 480.000 ljudi vprašali o količini zaužitega alkohola in jih nato spremljali šest let. V tem času se je pri 1.833 ljudeh razvil rak na črevesju.

Uživalci marihuane imajo kar 40 odstotkov večje možnosti za razvoj najrazličnejših psihotičnih bolezenskih stanj, kot je na primer shizofrenija.

Raziskovalna skupina pod vodstvom dr. Stanleya Zammita, znanstveniki iz Univerz Bristol in Cardiff v Veliki Britaniji, je v namen študije natančno proučila 35 predhodnih študij o vplivih omenjene droge in njene vplive na mentalno zdravje uporabnika.

Piše: Luka Krušič, dr. vet. in Ana Krušič-Kaplja, dr.med.

Reakcije in poškodbe po cepljenju pri živalih
O cepljenju in negativnih učinkih pri živalih je na voljo precej podatkov in informacij, vendar pa primanjkuje znanstveno opravljenih raziskav kot jih imamo na voljo v humani medicini. Vzrok za pomanjkljive raziskave o negativnih učinkih cepljenja so predvsem visoki stroški poizkusov, ki zahtevajo veliko število živali, razdeljenih v cepljene in necepljene skupine.

Zelo informativno študijo je opravila v zadnjih letih avtorice nove knjige «O zdravju psov in pregledom delovanja vakcinacije«, O'Driscoll (2004). O stranskih učinkih vakcine poročajo tudi proizvajalci vakcin, ki navajajo le neposredno po cepljenju ugotovljene stranske učinke, medtem ko se simptomi kroničnih obolenj ne pripisujejo posledicam ponavljajočih se vakcinacij. Iz homeopatičnega stališča ugotavljanja in zdravljenja kroničnih bolezni pa je 80% obolenj posledica cepljenj, ki se pojavijo približno tri mesece po cepljenju.

Piše: Andreja Pšeničny v novi Vivi www.viva.si

Za starše so bili to menda zlati časi, vsaka nova generacija otrok pa je "nesramna, nevzgojena, ne spoštuje starejših". O tem tožijo že od stare Grčije naprej. Največkrat je slišati, da starši nimajo več nikakršne avtoritete – tako se pritožujejo tako starši kot učitelji, a tudi iz vseh možnih družbenih ustanov je slišati take tožbe.

Raziskovalci menijo, da je debelost nalezljiva. Študija je namreč pokazala, da če ima nekdo prijatelja z prekomerno telesno težo, ima tudi sam, kar za več kot polovico večje možnosti, da postane debel. Vplive na telesno težo je mogoče opaziti tudi pri bratih, sestrah in partnerjih.

»Gre za prvo študijo, ki je pokazala kako se debelost iz osebe na osebo širi preko družbenih vezi,« je povedal eden izmed sodelujočih pri študiji, James Fowler iz kalifornijske univerze San Diego.

Raziskovalci z Univerze Rutgers v New Jerseyu so ugotovili, da bi lahko kombinacija telovadbe in zmernega uživanja kofeina pomagala pri pri preprečevanju kožnega raka, ki ga povzroča sonce.

Nepogrešljiva zaščita pred soncem

Obenem so opozorili, da se zaradi »zdravilne dvojice« ne smemo odpovedati zaščitnim kremam proti škodljivim žarkom. Poizkusi na miših so pokazali, da sta kofein in gibanje z roko v roki bolj močna pri uničevanju začetnih rakavih celic, katerih DNK so poškodovali žarki UVB.

Piše: Nara Petrovič

Ajurveda je indijska veda o zdravju in o življenju. Njen celosten pogled na človeka omogoča vsakomur globlji vpogled v vzroke telesnih in duševnih bolezni ter najboljše individualne poti do zdravega in srečnega življenja.

Vsak posameznik je edinstven, zato ni mogoče napisati splošnega recepta za ozdravitev vseh bolezni ali splošne kure za hujšanje, ki bi veljala za vse. Razjezi me, ko v eni knjigi preberem, da bi vsi morali jesti samo surovo hrano, v drugi, da bi vsi morali jesti samo kuhano hrano, v tretji, da bi vsi morali nehati jesti ogljikove hidrate, v četrti, da bi vsi morali spiti tri litre vode na dan, v peti, da bi vsi morali zaužiti vsaj pet obrokov na dan ...

V takih knjigah je vedno veliko pričevanj ljudi, ki so s temi kurami bili uspešni, začuda pa ni nobenega neuspešnega primera in nasveta, kaj storiti takrat. Zelo ameriško. Za tiste neuspele slučaje izveste na internetu ali od znancev, ki so posamezne metode preizkusili. Vsaka metoda ni za vsakogar in ni redko, da so tisti, ki so naleteli na pravo zase, preprosto imeli srečo. Poznam pa tudi take, ki zdaj pljuvajo po prav tistem pristopu k zdravljenju ali hujšanju, na katerega so prej sveto prisegali.

Britanski raziskovalci menijo, da debele ženske za izboljšanje svojega zdravja, ne rabijo hujšanja. Študija, ki je zajemala 62 žensk starih med 24 do 55 let je pokazala, da na zdravje v veliko večji meri kot hujšanje vpliva razgibavanje.

Ženske so se v namen študije, ki so jo izvedli raziskovalci iz Univerze Leeds Metropolitan in Univerze Hull, tedensko morale razgibavati vsaj 4 ure. Razgibavanje je vključevalo tai chi, vodno aerobiko in sprehode.

Pri njih je tveganje, da bodo tudi sami debeli, kar za 57 odstotkov večje kot pri tistih, ki so v družbi normalno debelih ljudi. Če je debel sorodnik, se tveganje zveča za 40 odstotkov, če pa je debel zakonec, se tveganje zveča za 37 odstotkov.

Analiza je zajela podatke o telesni teži za 12000 ljudi, ki so jih raziskovalci harvardske univerze spremljali skozi 25 let. Poleg testnih oseb so bili vključeni tudi njihovi sorodniki in prijatelji. Učinki okolja so bili večji pri ljudeh istega spola: če je bila debela prijateljica, je bilo tveganje za debelost večje pri ženskah. Vpliv je bil izrazit celo v primerih, da so testne osebe živele v različnih krajih.

Po poročanju britnskih znanstvenikov je pri uživalcih marihuane kar 40 odstotkov več možnosti, da se pri njih razvije duševna bolezen, kot je denimo shizofrenija. Skupina znanstvenikov iz univerz v Bristolu in Cardiffu pravi, da bi se morali mladi bolj zavedati pretečih nevarnosti ob uživanju marihuane.

Shizofrenija

V raziskavi, ki je osnovana na 35 različnih študijah o marihuani in o duševnem zdravju, trdijo, da približno 800 primerov shizofrenije na leto v Veliki Britaniji izvira iz prekomernega uživanja marihuane.

Zdravilne rastline so lahko užitne in strupene. Le z nekaterimi se hranimo, pri drugih pa je zdravilno delovanje vezano na vsebnost rudninskih snovi, vitaminov, sluzi, eteričnih olj, fitoncidov, grenčin, saponinov, flavonoidov, čreslovin, encimov in alkaloidov. Zdravilne učinkovine so običajno nakopičene v posameznih delih rastlin, njihova koncentracija pa je odvisna od vrste, zvrsti in sorte, rastišča, podnebja, vremena, letnega časa, od razvojne faze rastline, pri gojenih zdravilnih in aromatičnih rastlinah pa tudi od načina pridelave.

Zdravilne in aromatične rastline redko uporabljamo sveže, večinoma jih posušimo v tako imenovane rastlinske droge. Droga je lahko vsa rastlina ali posamezen del rastline, bodisi korenina, korenika, gomolj, čebulica, steblo, skorja (lubje), les, vršički oziroma poganjki, vejice, peclji, listi, popki, cvetovi, brazde pestičev, storžki, plodovi, seme, osemenje, trosi in šiške.

Prvega avgusta bo pri nas začel veljati zakon, ki uvaja popolno prepoved kajenja v javnih prostorih. V gostinskih lokalih bodo lahko kadili le v posebnih kadilnicah, ki ne bodo smele zavzemati več kot petino prostora in v katerih se ne bo smelo jesti in piti.

Tako so se tudi pri nas končala nekaj deset let trajajoča prizadevanja zdravstva, politike in javnosti, da bi kajenje pregnali na rob družbe. Kljub ostremu boju proti kajenju Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2020 zaradi kajenja umrlo dva milijona Evropejcev na leto.

Pri nas še vedno kadi vsak četrti odrasel, v Evropi je kadilcev v povprečju nekaj manj. Se je mar kajenju res tako težko odreči? Je užitek v nikotinu res tolikšen, da smo zanj pripravljeni umreti deset do petnajst let prezgodaj?