Dr.L.Krušič in Dr.A.Krušič-Kaplja

3. Katere bolezenske simptome je opaziti po cepljenju?

Kljub poplavi znanstvenih člankov o rastočih simptomih motenega razvoja centralnega živčnega sistema, za katerim po uvedbi obveznih cepljenj oboleva velik delež prebivalstva ZDA in Evrope, še vedno raste pojav številnih obolenj kot so avtizem, epilepsije, mentalna zaostalost, hiperaktivnost, disleksija… poznanih pod pojmom razvojna zaostalost, ki se kaže v visokem procentu nepismenosti prebivalstva Evrope in ZDA (Coulter,1990).

Znani avtor H. Coulter iz ZDA, ki je napisal knjigo »Cepljenje – socialno posilstvo in kriminalnost je zdravniški napad na ameriške možgane«, je podal sintezo negativnih učinkov cepljenja na osnovi 900 citiranih znanstvenih člankov iz različnih medicinskih revij, ki opisujejo širok spekter omenjenih posledic cepljenj.

Motnje v razvoju možganov, ki se kažejo s simptomi disleksije ali »minimalnih poškodb možganov« so na prvem mestu, nato sledi avtizem ali samoodtujenost otrok, hiperaktivnost otrok,ki so jo preimenovali v » sindrom minimalnih poškodb možganov«, motnje v identifikaciji osebnosti, funkcionalna enureza in dr.

Iz novejših virov, objavljenih leta 2006, je porast bolezni od leta 1987 do leta 2002 v nekaterih delih ZDA preko 600% (Mutter in sod., 2006). Druge motnje v mentalnem razvoju in obnašanju, kot je sindrom pomanjkanja pozornosti ali sindrom hiperaktivnosti, so se vzpele na stopnjo, da je vsak 6 otrok v ZDA prizadet.

Znanstveniki in zdravniki so pri uvajanju programov cepljenj popolnoma spregledali razliko med novorojenimi otroki in odraslimi osebami, ki imajo popolno razvit obrambni sistem. Odrasel človek je zato veliko bolj odporen in manj občutljiv na stres vakcinacije kot dva meseca star otrok. Po uvedbi sistematskih cepljenj med 2. In po 2. svetovni vojni je bil samo v ZDA cepljen vsak otrok proti sedmimi boleznim (oslovski kašelj, ošpice, poliomielitis, difterija, mumps, nemške ošpice in tetanusom).

Cepljenja so veljala kot največji dosežki moderne medicine, saj so kampanje za cepljenje prebivalstvu obljubljale izkoreninitev vseh bolezni. Prednosti cepljenj otrok so se zdela na videz tako prepričljiva, da ni nihče pomislil na negativne učinka cepljenj. V strokovni literaturi in v javnosti žal ni bilo objavljenih nobenih negativnih posledic cepljenja, ki so z leta v leta naraščala.

Znani so podatki o tipičnih stranskih učinkih trojnega cepljenja DPT (difterija-pertussis-tetanus), s katero je cepljen vsak otrok v starosti dveh mesecev in zaradi katere je umrlo do leta 1990 1000 otrok letno, 12000 pa je bilo trajno poškodovanih (Coulter, 1990).

Danes v ZDA boleha več kot polovica prebivalstva za alergijami v obliki alergičnega rinitisa, bronhialne astme, alergijami na hrano, in različne hranilne snovi idr… Drug širok alergični fenomen pa so avtoimunske bolezni, pri katerih telo postane občutljivo samo nase. Alergije predstavljajo važno komponento reakcije po cepljenju, ki je v medicini poznano kot pojav po vnetju možganov ali encefalitisu, zlasti po cepljenjih.

Po ugotovitvah nemškega avtorja Graetz-a, (1997), ki opisuje v svoji knjigi »Ali so cepljenja koristna?« biološke povezave in naravne zakonitosti z ozirom na cepljenje gre za širok spekter poškodb kot posledica cepljenj, med katere spadajo:

1. Skupina: vnetja dihal (bronhitisi), srednjega ušesa, nosnih sinusov, sečil; 2. Skupina: Neurodermitis, alergična astma (na različne snovi: dlake itn) seneni nahod; 3. Skupina: posledica možganskih poškodb: hiperaktivnost, agresivnost, legastenija, slabo učenje; 4. skupina: trombocitopenija, in nagnjenost k krvavitvam; 5. skupina: revmatoidna obolenja, artritisi in artroza; 6. skupina: avtoimuna hemolitična anemija, 7. Skupina: razvojne motnje, mentalna zaostalost, pritlikavost, motnje v motoriki gibanja, 8. Skupina: spastični krči, epileptični napadi, psihomotorične razvojne motnje, duševne in motorične težave; 9. Skupina diabetes mellitus (tipI); 10. skupina: motnje spanja in močenje v posteljo (enureza).

Vse raziskave o vplivu cepljenja na obolenja, kot so encefalitis, avtizem in t.i. minimalna poškodba možganov so tema strokovne literature od tridesetih let prejšnjega stoletja do danes. Če pogledamo, da toksične snovi (aluminijev hidroksid, formaldehid, thimerosal-kompleks z živim srebrom, kemoterapevtiki itd) ki jih vsebujejo cepiva, delujejo preko omenjenih mehanizmov na poškodbo mielinske ovojnice živcev, zlasti v fazi razvoja in rasti centralnega živčnega sistema, lahko pripisujemo vsa omenjena obolenja kot posledico kombiniranih učinkov sestavin danes uporabljenih cepiv.

4. Catherine O'Driscoll, študija o negativnih posledicah cepljenja psov

V študiji O'Driscoll-ove, (1997), ki je bila opravljena na 2700 psih s pomočjo ovrednotenja 607 formularjev, ki so jih po cepljenjih izpolnili lastniki psov so rezultati podkrepili povezavo cepljenja in pojava vrste specifičnih obolenj. Rezultati so pokazali, da se  je 55% obolenj pojavilo v prvih treh mesecih po cepljenju. Obolenja so si sledila v sledečem redu:

Avtoimunska obolenja (54,8%)
Zmanjšana koncentracijska sposobnost psov (68,4%)
Poškodbe jeter (47%)
Paraliza trebuha (64,7%)
Ohromelosti (52%)
Poškodbe ledvic (40,5%)
Obolenja srca (26,8%)
Vnetja možganskih open (75%)
Krči v obliki epileptičnih napadov (63%)
Rakasta obolenja (31%)

Psi, ki so oboleli za obolenji, proti katerim so bili cepljeni, so bili sledeči:

Hepatitis (63,3%)
Parainfluenca (50%)
Parvoviroza (68,2%)
Pasja kuga (55,6%)
Leptospiroza (100%)

Rezultati študije so bili statistično obdelani po vseh matematičnih pravilih, kar pomeni 99% natančno. Cilj študije je bilo ugotoviti čas v katerem so se po cepljenju pojavili opisani bolezenski simptomi, kar je omogočilo zaključiti katere bolezni so bile neposredna posledica cepljenja, ki so se pojavile v prvih treh mesecih po cepljenju.

Teorija, ki je bila osnova za izvedbo opisane študije je bila sledeča »če cepljenja nimajo negativnih posledic, potem morajo biti bolezni po cepljenju v sledečih 12 mesecih biti enakomerno porazdeljene«. V resnici pa rezultati študije kažejo na opazno kopičenje pojava bolezni v prvih treh mesecih po cepljenju. Tudi nekatere bolezni, ki so se pojavile 9 mesecev po cepljenju, so bile ovrednotene: to so artritisi, obolenja srca, avtoimunska bolezen.

Pri teh boleznih je prišlo do kasnejše manifestacije počasi nastajajočih sprememb na prizadetih organskih sistemih. V kolikor cepljenja ne bi bila povezana s pojavom opisanih bolezenskih slik oz. diagnoz, bi se ta obolenja pojavila enakomerno porazdeljena v obdobju 12 mesecev po cepljenju.

Kot je znano iz humane medicine sprožijo toksične komponente vsebovane v cepivu dolgotrajne reakcije na imunski sistem in posledične poškodbe živčnega sistema in drugih organov (Mutter in sodelavci, 2006; Bradstreet, 2004; Deth, 2004; Blaxill in sod.,2004; Geier in Geier, 2003 a,b,c, 2004a,b; Pichichiero in sod.,2002; Colmann in sod.,2003; James in sod., 2005, Vojdani in sod., 2003; Hornig, 2004; Hviid in sod., 2004).

Spoznanja samo o toksičnosti komponent vsebovanih v cepivih govorijo, da cepivo povzroča ne samo kratkotrajne, temveč tudi  dolgotrajne reakcije organizma. Rezultati  opravljene raziskave pa niso potrdili vzročnosti cepljenja in obolenj kot so astma, levkemija, obolenja slinavke in ščitnice, čeprav so rezultati raziskav pri človeku potrdili to vzročnost. Obolenja ščitnice so sicer pri psih pogosta, vendar so le redko klinično ugotovljena, medtem ko ima levkemija pri psih različno dolge inkubacijske faze glede na splošno zdravstveno stanje živali.

Rezultati raziskave O'Driscoll-ove,(1997) so pokazali, da se je po multipli vakcinaciji psov pojavilo statistično zaznavno višje število bolezni kot pri cepljenju psov z enokomponentno vakcino. Tako se je pokazalo, da je mešanica cepiv v obliki »cocktaila« škodljivejša kot enostavno cepivo, ki je vsebovalo ali živega oz. mrtvega povzročitelja.

Prav tako so rezultati pokazali, da so vsako leto cepljene živali izpostavljene višjemu riziku obolenj kot pa samo enkrat cepljene živali. Na osnovi rezultatov te študije in številnih objavljenih del o toksičnosti cepiv, lahko zaključimo, da je cepljenje bolj škodljivo kot koristno.    

Konkretni razlogi proti cepljenju

Sedanji program cepljenja ljudi in živali predstavlja enega glavnih dejavnikov imunoloških in nevroloških motenj, ki se manifestirajo v številnih bolezenskih slikah in jih zaradi številnih posrednih in neposrednih dokazov ne moremo ignorirati. Vseh posledic, ki jih je mogoče ugotoviti na genetski osnovi potomcev, pa v tem času človek še ni sposoben predvideti.

Prihodnje generacije bodo lahko gledale na našo družbo kot neodgovorno, ki je sprožila nepopravljive procese in kršila temeljne naravne zakone.

Konec

Literatura

BLAXILL MF, REDWOOD L, BERNARD S. (2004): Thimerosal and autism? A plausible hypothesis that should not be dismissed. Med Hypotheses 62: 788-794.

BRADSTREET J.(2004): A case-control study of mercury burden in children with autistic Disorders and measles virus genomic RNA in cerebrospinal fluid in children with regressive autism. Immunization safety review: Vaccines and autism.Institute of Medicine, Febr. 9 (2004).
URL: http://www.iom.edu/subpage.asp?id=18065 [citirano 2005, September 20].

BRIX, S. (2006): Gibt es ein Tollwut-Virus? Die Tollwut-Publikation. Leben mit Zukunft Nr.4, str 13-17

BURTON D. (2004): Truth revealed: New scientific discoveries regarding mercury in medicine an autism. Opening statement before the U.S. House of Representatives. Subcommittee on human rights and wellness, Sept. 8 (2004).
URL: http://reform.house.gov/WHR/Hearings/EventSingle.aspx?EventID=18156 [citirano 2005, September 20].

COLMANN E, HALSEY NA, GOLMAN LR, WESTPHAL G, HALLIER E. (2003): Mercury in infants given vaccines containing thiomersal. Lancet 361: 698-699.

COULTER, H.L. (1990): Vaccination, Social Violence, and Criminality. The Medical Assault on the American Brain. North Atlantic Books, Berkley CA, ISBN: 1-55643-084-1

DETH RC. (2004): Truth revealed: New scientific discoveries regarding mercury in medicine and autism. Congressional Testimony before the U.S. House of Representatives. Subcommittee on human rights and wellness, Sept. 8. (2004).
URL: http://reform.house.gov/WHR/Hearings/EventSingle.aspx?EventID=18156 (citirano 2005, September 20].

GEIER DA, GEIER MR. (2003): An assessment of the impact of thimerosal on childhood neurodevelopmental disorders. Pediatr Rehabil 6: 97-102.

GEIER DA, GEIER MR. (2004): Autism and thimerosal- containing vaccines: Analysis of the vaccine adverse events reporting system (VAERS). Immunization safety review: Vaccines and autism. Institute of Medicine, Febr. 9, (2004).
URL: http://www.iom.edu/subpage.asp?id=18065 [citirano 2005, September 20].

GEIER DA, GEIER MR. (2004): A comparative evaluation of the effects of MMR immunization and mercury doses from thimerosal-containing childhood vaccines on the population prevalence of autism. Med Sci Monit 10: PI33-39.

GEIER MR, GEIER DA. (2004): Mercury in vaccines and potential conflicts of interest. Lancet 364: 1217.

GEIER MR, GEIER DA. (2003): Neurodevelopmental disorders after thimerosalcontaining vaccines: a brief communication. Exp Biol Med 228: 660-664.

GEIER MR, GEIER DA. (2003): Thiomersal in childhood vaccines, neurodevelopment disorders, and heart disease in the United States. J Am Phys Surg 8: 6-11.

Graetz,J.F.(1997): Sind Impfungen sinnvoll? Ein Ratgeber aus der homöopathischen raxis. 4.Aufl. F.Hirthammer Verlag GmbH, München

HORNIG M. (2004): Truth revealed: New scientific discoveries regarding mercury in medicine an autism. Congressional Testimony before the U.S. House of Representatives. Subcommittee on human rights and wellness, Sept. 8, (2004).
URL:http://reform.house.gov/WHR/Hearings/EventSingle.aspx?EventID=18156 [citirano 2005, September 20].

HVIID A, STELLFELD M,WOHLFAHRT J, MELBYE M. (2003): Association between thimerosal-containing vaccine and autism. JAMA 290: 1763-1766.

JAMES SJ, SLIKKER W 3rd, MELNYK S, NEW E, POGRIBNA M, JERNIGAN S. (2005):
Thimerosal neurotoxicity is associated with glutathione depletion: protection with glutathione precursors.Neurotoxicology 26: 1-8.

KLEIN M., LANKA S.T.J., KNIPPERS R., MÜLLER D.G. (1995): Coat Protein of the Ectocarpus siliculosus Virus. Virology 206, 520-526

LANKA S.T.J., KLEIN M., RAMSPERGER U., MÜLLER D.G. and KNIPPERS R. (1993): Genome Structure of a Virus Infecting the Marine Brown Alga Ectocarpus siliculosus. Virology 193, 802-811

LANKA, S. (2005): Macht impfen Sinn? Viren: Woher kommen sie? Was machen sie? Welche gibt es überhaupt? Infoheft Nr.1, 2. Auflage, Klein Klein Verlag, ISBN 3-937343-03-6, str 21-24

Müller D.G., KAWAI, H., STACHE B., and LANKA S. (1990): A Virus Infection in the Marine Brown Alga Ectocarpus siliculosus (Phaeophyceae). Botanica Acta 103, 72-82

MUTTER J., NAUMANN J., SCHNEIDER R., WALACH H. and HALEY B. (2006): Quecksilber und Autismus: Zunehmende Bewiese?. Umwelt.medizin.gesellschaft, 19, 1, 2006, 77-84

O'DRISCOLL,C.(2004): Canine health Census vaccine Survey. Abbeywood Publ. (Vaccines) Ltd., London

PICHICHERO, M.E., CERNICHIARI, E., LOPREIATO, J., TREANOR, J. (2002): Mercury concentrations and metabolism in infants receiving vaccines containing thiomersal: a descriptive study. Lancet 360: 1737-1741.

VOJDANI, A., PANGBORN, J.B.,VOJDANI, E., COOPER, E.L. (2003): Infections, toxic chemicals and dietary peptides binding to lymphocyte receptors and tissue enzymes are major instigators of autoimmunity in autism. Int J Immunopathol Pharmacol 16: 189-199.