Iz nove Vive www.viva.si

Težava, ki spremlja številne ženske v perimenopavzi, menopavzi in postmenopavzi, vendar o njej zelo nerade govorijo, je suhost spolovila.

Kožo ob vstopu v nožnico sestavlja večplastna povrhnjica, ki vsebuje dlake ter lojne, znojne in vonjalne žleze. V podkožnem tkivu so bertholinijeve in skenove žleze. Te žleze vlažijo nožnico, kar na kožo deluje zaščitno, lahko pa je tudi ugodno za razvoj vnetij. Povrhnjica maternice je brez poroženelih delov in žlez.

V nožnici je vedno prisoten vaginalni izcedek ali vaginalna flora. Na količino in lastnosti izcedka vpliva delovanje hormonov, zato je pomanjkljiv pred puberteto in v postmenopavzi, spreminja pa se tudi v posameznih fazah menstrualnega ciklusa. Normalen vaginalni izcedek je sestavljen iz vode, cervikalne sluzi, odmrlih celic povrhnjice, rezidentne bakterijske flore, elektrolitov in drugih kemičnih spojin.

Ugašanje finega ravnotežja
Vsaka celica, vsako tkivo in organ za svoje delovanje potrebuje fino ravnovesje med delovanjem hormonov in lokalnih celičnih mehanizmov. To ravnotežje se pri ženskah začenja rušiti okrog 45. leta starosti, zlasti zaradi neravnovesja med estrogeni in progesteroni, kar pripelje do vrste neprijetnih simptomov in kliničnih znakov. Hormonsko neravnotežje najpogosteje nastopi v perimenopavzi, menopavzi in postmenopavzi, povzroči pa ga ugašanje delovanja jajčnikov ter izločanja hormonov estrogenov in progesteronov. Posledica so različni simptomi, ki jih ženska lahko tudi občuti, delijo pa se na zgodnje, srednje in pozne simptome.

Najpogostejši simptom je slabljenje tkiva urogenitalnega trakta, ki se lahko razvije nekaj mesecev pred menopavze, najpozneje pa od tri do pet let po prenehanju menstruacije. Zanj je značilna atrofija vulve in nožnice. Povrhnjica vulve se tanjša ter zaradi manjše koncentracije in elastičnosti kolagena izgublja prožnost. Zaradi zmanjšanega izločanja žlez lojnic, znojnic in bertholinijevih žlez male sramne ustnice izgubljajo volumen, bledijo in se sušijo, pride pa tudi do zoženja vstopa v nožnico, kar povzroči nelagodje in bolečino med spolnim odnosom (dispareunija). Hkrati z zmanjšanim izločanjem estrogena propada epitelij, prekrvavljenost nožnice pa se zmanjša. Povrhnjica nožnice se tanjša, suši in bledi, kar ima za posledico boleče spolne odnose, srbež, pekoč občutek in žarenje. Podobne spremembe se dogajajo pri mlajših ženskah, ki so jim zaradi bolezni operativno odstranili jajčnike ali pa so prestale ginekološko obsevanje in/ali kemoterapijo.

Težave, o katerih se ne govori
Žensko telo je občutljivo ter odzivno na telesne in čustvene obremenitve, zato lahko spremembe splošnega stanja skupaj s stresom pripeljejo do objektivno ali subjektivno nezadostnega vlaženja zunanjega spolovila. Po drugi strani v Sloveniji več kot 45 odstotkov žensk v perimenopavzi, menopavzi in postmenopavzi doživlja bolj ali manj izrazite simptome pomanjkanja hormonov. Najpogostejše je suhost spolovila. Ženske nerade govorijo o tovrstnih težavah, če pa se opogumijo in se zaupajo ginekologu, se za večino najde ustrezna pomoč, navadno hormonska terapija. Ginekologi poleg nasvetov o higienskih in prehranskih navadah pacientkam svetujejo tudi lokalno rabo bioloških vlažilcev.

Manjši spolni užitek
Menopavza je biološki proces, v katerem postopno upada reproduktivna sposobnost in ugaša funkcija jajčnikov, dokler na koncu ne pride do prenehanja menstrualnega ciklusa. Menopavza se praviloma ne zgodi naglo, marveč postopoma; do zmanjšanega izločanja hormonov pride med 40. in 50. letom. Menopavza se torej začenja s spremembami v funkciji jajčnikov. V nekaj letih jajčniki prenehajo delovati, raven hormonov v krvi pa se spreminja. Posledice tega so izostanek ovulacije oziroma pojav anovulacijskih ciklusov, nepravilne in podaljšane menstruacijske krvavitve ter poznejši popoln izostanek menstruacije. Kmalu sledijo značilni simptomi menopavze, kot so vročinski valovi, nočno znojenje in motnje spanja. Eden od najpogostejših neprijetnih spremljevalnih pojavov menopavze je že omenjena suhost nožnične sluznice. S to težavo povezujejo spolne težave oziroma nezmožnost doseganja spolnega užitka, zaradi česar je za mnoge ženske in tudi zdravnike še vedno tabu tema.

Vzroki
Vzrok za suhost nožnice je pomanjkanje spolnih hormonov, zlasti estrogena, ki vpliva na prekrvavljenost sluznice genitalnega aparata in izločanje vaginalne sluzi ter specializiranih bertholinijevih in skenovih žlez v podkožju.

Do suhosti pride zaradi manjše prožnosti nožnične sluznice, to pa povzroči srbež, bolečino, vzdraženost in bolečine med spolnim odnosom. Ta problem je treba diagnosticirati, saj se suha nožnica med spolnim odnosom lahko poškoduje, kar lahko povzroči vnetja. Slabše delujejo tudi lokalni zaščitni dejavniki urogenitalnega trakta, zato so pogosta vnetja sečnega sistema.

Zdravljenje
K sreči je zdravljenje te motnje praviloma enostavno. Najpogosteje jo zdravijo z estrogeni za lokalno rabo (gel, krema ali tablete), ki vlažijo sluznico, a tudi povečujejo prožnost sluznice.

Pri hujših oblikah suhosti nožnice, ki se ne odzivajo na lokalno terapijo z estrogeni in drugimi sredstvi, se je z ginekologom priporočljivo posvetovati o morebitni nadomestni hormonski terapiji.

Ženskam priporočajo tudi pogostejšo in ustrezno higieno spolovila z blagimi sredstvi za intimno higieno, s čimer je možno preprečiti nastajanje vnetij.

Suha nožnica lahko povzroči spolne težave oziroma nezmožnost doseganja spolnega užitka, zaradi česar je za mnoge ženske in tudi zdravnike še vedno tabu tema.

Do suhosti pride zaradi manjše prožnosti nožnične sluznice, to pa povzroči srbež, bolečino, vzdraženost in bolečine med spolnim odnosom.