Srečo najdemo povsod. Leti na leteči preprogi in osrečuje ljudi, ki so žalostni. Je neko najlepše čustvo, ki lahko doleti vsakega človeka, če si to le sam ustvari.

Srečo pokažemo od zunaj, tako da se smejimo. Lahko jo pokažemo tudi od znotraj, saj se veselimo tudi s srcem. Srečen je človek zaradi veliko različnih stvari, ki so mu všeč in, ko se mu želje uresničijo.

Pošteni ljudje imajo vse, kar si želijo, saj zato poskrbi Bog po svoji volji, saj jim s tem poplača njihovo dobroto do drugih in do Njega.

Sreča spremlja vsakega človeka, čeprav ne vedno, včasih ga doleti tudi nesreča. Takrat se ne počuti dobro in to vemo, da se mu je poplačal greh.

Nekateri ljudje, ki so pošteni, molijo in verjamejo v Boga, se jim včasih pozno ponoči prikaže zlata svetloba, ki se jim zablešči in predenj se zavedajo izgine, nato pa kar vedo kaj jim je iz zlate svetlobe glas govoril.

Česa je v tvojem srcu največ (%), je tvoj bog in tvoj gospodar.

Vinko

Karta prikazuje cvetlico, ki se je spopadla s skalovjem in kamenjem na svoji poti v dnevno luč. Obdana z avro svetlozlate luči razkriva veličastje svojega drobnega jaza. Prav nič je ni sram in enaka je najsvetlejšemu soncu.

Kadar smo soočeni z zelo težkim položajem, imamo izbiro: lahko smo užaljeni in iščemo nekoga ali nekaj, kogar bi lahko obdolžili za svoje tegobe, ali pa se soočimo z izzivom in zrastemo. Cvetlica, ki jo sla po življenju vodi iz teme v svetlobo nam kaže pot.

Nobenega smisla se nima bojevati proti izzivom življenja ali se jim izogibati ali jih zanikati. So in če naj seme postane cvetlica, potem moramo skoznje. Bodimo toliko pogumni, da zrastemo v cvetlico, ki smo.

So zgodbe, ki mi pomagajo bolje razumeti mojo notranjost in smisel življenja. Eno tako kratko zgodbico sem prebrala pred nekaj dnevi v knjigi Kot voda za čokolado (Laura Esquivel).

Zgodbica govori o tem, da vsi prinesemo s sabo ob rojstvu, v sebi, na svet škatlico vžigalic. Ampak teh vžigalic ne moremo prižgati sami. Potrebujemo svečo, detonator, ki bo prižgala prvo vžigalico. To je lahko naša priljubljena hrana, glasba, nežnost, zvok… In ob vžigu vžigalice se bomo za trenutek počutili razsvetljene z močnim čustvom. V naši notranjosti se bo razlila toplota, ki pa se bo s časom izgubljala, dokler je ne bo poživila detonacija vžiga nove vžigalice.

Da vžigalice lahko gorijo, potrebujejo kisik. Dobijo ga iz diha ljubljene osebe. Ali ljubljenih oseb.

Vendar mora vsakdo sam odkriti detonatorje, ki bodo prižigali njegove vžigalice, lepo počasi, eno za drugo. S prižganimi vžigalicami hrani svojo dušo z energijo - gorenje vžigalic je hrana za dušo.

Kahlil Gibran pravi,
da sta samo dva najbližje božjemu srcu: genij in norec.
Ker nisem genij, sem po vsej verjetnosti norec.

Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje.
Obogati tistega, ki mu je namenjen in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja.
Zablesti kot sončni žarek, a spomin nanj lahko ostane za vedno.
Nihče ni tako bogat, niti tako reven, da si ga ne bi mogel privoščiti.
z njim lahko vsak samo pridobi.
Nasmeh prinaša srečo v hišo, pozdrav prijatelju, pomoč pri sklepanju poslov.
Je počitek utrujenemu, kažipot zgubljenemu, sončni žarek žalostnemu in najboljše naravno zdravilo proti jezi.
Ni ga moč kupiti, izprositi, izposoditi ali ukrasti, ker ima vrednoto samo,
kadar se ga podarja.

Človek hodiš na luno,

jaz pa si pravim,

BODI

v sebi.

Knjiga o angelih
Sophy Burnham

Čudeži ne zanikajo naravnih zakonov, zanikajo samo tisto, kar vemo o naravnih zakonih.
Sv. Avguštin

Naši dvomi so izdajalci, v nas vcepljajo strah pred tveganjem in zaradi njih velikokrat izpustimo ugodne priložnosti.
William Shakespeare, Milo za drago

Kdo ve, ali ni življenje ravno tisto, kar ljudje imenujejo smrt, in smrt tisto, kar ljudje imenujejo življenje?
Evripidus

Govori se in je resnično, da, malo preden se rodimo, jamski angel položi prst na naša usta in nam reče:
«Tiho. Ne odkrij tega, kar veš.«
In tako se rodimo z vdolbinico na zgornji ustnici, ne da bi se spomnili, odkod prihajamo.
Roderick Macleish

Pisal je od desne proti levi.

Njegovo črkovanje je bilo obupno.

Težko so ga razumeli.

Njegovo ime je bilo

Leonardo Da Vinci.

Igor Kononenko

Sri Yukteswar (polno ime: Swami Sri Yukteswar Giri Maharadža) (1855-1936)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rodil se je kot Priya Nath Karar v Seramporju v Indiji. Šolsko izobraževanje se mu je zdelo počasno in neumno. Oče je bil premožen poslovnež in mu je zapustil družinsko hišo. Priya se je poročil in dobil hčer. Kot mlad mož je prevzel odgovornost hišnega gospodarja. Postal je učenec velikega mojstra Lahirija Mahasaye. Po smrti žene se je pridružil redu svamijev in sprejel novo ime Sri (sveti) Yukteswar (eno z Bogom) Giri (veja svamijev). Sri Yukteswar je hišo spremenil v ašram, poleg tega je ustanovil še en ašram v Puriju ob bengalskem zalivu. Ustanovil je več centrov Bratstva za samouresničitev. Verjel je v enotnost vseh religij in je s sodelovanjem različnih sekt in ver ustanovil Skupnost svetnikov, da bi religiji vtisnil pečat znanstvenega duha. Bil je izvir modrosti, hkrati pa edinstven razlagalec svetih knjig. Njegova modrost je bila tako prodorna, da je pogosto odgovoril na neizrečeno vprašanje, ne glede na to, kar je človek dejansko rekel. V svojem ašramu je vedno imel učence, ki jim je posvetil vse svoje življenje za njihov duhovni in intelektualni napredek. Svojim učencem je svetoval, naj bodo živa povezava med zahodnimi in vzhodnimi vrlinami. Njegov učenec Paramahansa Yogananda je prenesel v ZDA znanost Kriya joge in modrost vzhoda. Sri Yukteswar je cenil napredne, iznajdljive in higienske navade zahoda in religijske ideale vzhoda. Do učencev je bil ljubeč a hkrati kritičen in strog. Njegove besede niso bile nikoli jezne temveč polne neosebne modrosti.

Maha Mritunjaya Mantra:

Om Trayambakam Yajamahe
Sugandhim Pushtivardhanam
Urvarukamiva Bandhanat
Mrityormukshiya Mamritat Om

Maha Mritunjaya mantro omenjata dva starodavna indijska vedska dokumenta:Yajurveda: 3/60 in Rg Veda: mandala št.17, sukta 59, mantra 12. Yajur in Rg Veda predstavljata dva izmed najstarejših in najbolj cenjenih vedskih dokumentov in spoznanj, ki so jih skozi tisočletja v globokih meditacijskih stanjih in uvidih prenašali naprej stari ršiji. V preteklosti so mantro recitirali za dosego dobrega zdravja, osvoboditev izpod suženjstva in druge težave. Danes jo recitirajo v večjih ali manjših skupinah za dosego miru, odpravljanje vojn, kot željo ali molitev za ozdravitev bolnih ipd. Večji kot je procent števila udeleženih, ki ponavljajo mantro (glede na število prebivalcev v nekem kraju in okolici), bolj učinkovito in koherentno se prenaša sporočilo in energija te velike MANTRE v vibracijo širše skupnosti.

Igor Kononenko

Paramahansa Yogananda (1893-1952)
Mojster joge in duhovni učitelj.

Rodil se je kot Mukunda Lal Ghosh v Indiji. Že v zgodnjih letih je globina njegovega zavedanja in duhovne izkušnje daleč presegala povprečen nivo. Pri sedemnajstih letih je postal učenec mojstra Svamija Sri Yukteswar Giri-ja, ki ga je učil naslednjih deset let. Hkrati je diplomiral na univerzi v Kalkuti in se pridružil indijskemu meniškemu redu svamijev (tistih, ki se trudijo, da bi dosegli eno s Sebstvom), takrat je tudi prejel ime Yogananda (ananda – blaženost; yoga – božanska združitev). V šoli življenja za dečke, ki jo je ustanovil, je moderne vzgojne metode kombiniral z jogo in duhovnimi učenji. Začel je potovati in predavati. Ustanovil je “Self-Realization Fellowship” (združenje za samorealizacijo), preko katerega je širil Indijsko znanost in filozofijo joge in meditacije. Poudarjal je povezanost vseh svetovnih religij in poučeval univerzalno uporabne metode za doseg direktnega izkustva Božanskosti, s poudarkom na Kriya jogi. Njegovi učenci so bile tudi mnoge ugledne osebnosti (med drugim je leta 1935 iniciral v Kriya jogo Mahatmo Ghandija). V Los Angelesu je ustanovil ameriški center in kasneje ašram na jugu Kalifornije.

Igor Kononenko

Helena Petrovna Blavatsky (1831-1891)
Parapsihološki medij in ustanoviteljica teozofskega društva

Rodila se je kot Helena Petrovna Hahn v gosposki Ruski družini. Oče je bil ves čas odsoten, mama pa jo je zapostavljala. Že od zgodnjega otroštva so jo imeli za čudaško in nevrotično. Zgodaj se je zanimala za okultno, šamanstvo in magijo. Bila je trmasta, vročekrvna in se ni ozirala na družbene norme. Priimek Blavatsky je dobila s poroko pri sedemnajstih letih s 40 let starim generalom Nicephorejem Blavatskyem. Po treh mesecih je zapustila moža. Deset let je potovala po svetu, dve leti je preživela v Tibetu. Ko se je vrnila, je mnogim demonstrirala paranormalne sposobnosti. Poleg mesečnih obiskov pri možu Blavatskem, je imela razmerje še z dvema moškima. Leta 1862 je rodila sina Yurija. Yuri je bil pohabljen, Helena pa ga je ljubila in skrbela zanj, dokler ni umrl, ko je bil star 5 let. Po več letih različnih poslov in bolj ali manj rednih seans je leta 1873 emigrirala v ZDA, kjer je čez nekaj časa zaslovela s svojimi paronormalnimi sposobnostmi. Leta 1875 je ustanovila skupaj z Henry Seel Olcott-om teozofsko društvo z namenom preučevati okultne pojave pri spiritualnih seansah in širiti ezoterično znanje. Leta 1877 je izšla njena prva knjiga »Isis unveiled« (Odstrta Isis), ki je imela večji uspeh od samega društva. Leta 1878 je kot prva Rusinja dobila ameriško državljanstvo. Teozofsko društvo so večkrat napadali in Heleno obtoževali prevar. Skoraj 100 let po njeni smrti, leta 1986 se je Psychical Research Society uradno opravičilo zaradi blatenja in ignorance pozitivnih prispevkov Helene Petrovne Blavatsky. Leta 1885 se je zaradi nenehnih blatenj preselila v Evropo. Leta 1988 je izšlo njeno delo »Secret Doctrine« (Tajni nauk), naslednje leto pa še The Key to Theosophy (Ključ k teozofiji) in The Voice of the Silence (Glas tišine). Tri leta kasneje je hudo bolna in nepokretna umrla na svojem domu.

Tudi ti,
kot vse kar lahko vidiš okoli sebe si vibracija,
pa če ti je to všeč, ali pa ne.

Pravzaprav si kar skupek ovojev različnih vibracij,
ki vibrirajo z različnimi hitrostmi in se prepletajo med seboj.

Zunanje vibracije so nižje in bolj redke in prehajajo v notranjosti v vse višje in gostejše.

Tvoje misli, besede in dejanja imajo vsaka svojo vibracijo,

katero dvigajo tvoja pozitivna, spuščajo pa tvoja negativna čustva.

Celo tvoje življenje je ena sama šola prepoznavanja sprejemanja in oddajanja teh tvojih vibracij.

Z razvijanjem zavesti o sebi, skozi svoje poglabljanje vase ti lahko zvišuješ to svojo vibracijo in prehajaš znotraj sebe v svoje gostejše energije.

Ko se odločimo, saj odločitev je prvi pogoj za vsako akcijo, da bomo naredili vse za srečno in zdravo življenje, izbiramo med različnimi možnostmi, ki so nam na razpolago in se informiramo o različnih tehnikah, preko katerih bomo dosegli svoj namen. Preko različnih avtorjev in zbranih zapiskov bom navedla nekaj prednosti meditacije, za katere mislim tudi sama, da prispevajo k redni vadbi:
- spodbuja imunski sistem, s tem pa povečuje odpornost proti raznim boleznim
- spodbuja delovanje možganov tako, da se v primerih, ko smo včasih doživeli stres, odločamo drugače (sprejmemo neizbežno situacijo)
- zavedanje trenutka v katerem živimo nam po rednem meditiranju pride v vsakodnevno trajno navado
- ko imamo nadzor nad umom, lahko dosežemo tudi nadzor nad bolečinami in preprečujemo razne bolezni
- omogoča psihično ravnotežje in odpravlja depresije, hiperaktivnost ter pomanjkanje koncentracije
- nadomesti spanje (pol ure meditacije nadomesti dve uri spanja)

Za molitev in meditacijo si izberemo najprej vrsto sprostitve in vrsto poglabljanja v sebe. Ker je na razpolago veliko načinov, si izberemo tistega, ki nam najbolj pristoji in kateri nam bo najbolj pomagal doseči to, kar želimo. Dobro je, da nekaj časa ne spreminjamo načina sproščanja in tehnike, za katero smo se odločili. Če je le mogoče izvajamo poglabljanje v sebe vedno v istem času in na istem mestu, da nas že čas in prostor asociirata na notranji mir. Če meditiramo zjutraj je dobro v mislih nekajkrat ponoviti in čutiti hvaležnost in predanost Bogu. (Vse kar se zgodi je prav, saj me ti vodiš in veš kaj je zame prav, bolj kot jaz sama.) Če si zjutraj to vtisnemo v srce, nas bo ves dan spremljal mir in harmonija.

Iz mojega diha izvlečem Boga
in moje oči so trgovina,
kjer ponujam Njega svetu.

Sveti Tomaž

Carl Gustav Jung: Proces individualizacije in duhovna pot v našem času

Piše: Miran Zupančič,
duhovni učitelj, zdravilec in jasnovidec.

Carl Gustav Jung (1875-1961), švicarski psihiater in utemeljitelj "analitične psihologije", je drugo polovico 20. stoletja opisal kot čas mrtvega in izginulega Boga. Ljudje so izgubili in pozabili svojo duhovno domovino, kamor spadajo po svojem pravem bistvu. Jung: "Bog je skrivnost, in vse, kar o njem izrečemo, rečemo in verujemo kot ljudje. Ustvarjamo si podobe in mnenja, in če govorim o Bogu, vedno mislim na podobo, ki si jo je o njem ustvaril človek. Kakšen pa Bog je, ne ve nihče, saj bi sicer bil Bog sam."
"Lahko se zgodi," piše Jung, "da ostane kristjan, ki sicer veruje v vse svete podobe, v srčiki duše nerazvit in nespremenjen, ker ima celotnega Boga 'zunaj sebe' in ga ne doživlja v duši."

Ljudje morajo torej zopet spoznati in izkusiti Boga v svoji lastni duši. Po Jungu samem bi morali zato krščansko poslanstvo, ki spada v samo srčiko sodobnega človeka gledati s psihološkega stališča. Svojo analitično psihologijo je primerjal z običajnimi krščanskimi nazori, kar ga je pripeljalo do vprašanja o Kristusu kot psihološkem pojavu. Ta psihološki lik, oziroma arhetip Božje podobe, je sam poimenoval Sebstvo, nedeljivo središče v vsakem človeku.