Tretja knjiga iz zbirke "Anastazija z naslovom Kdo dejansko smo? izide januarja 2005.

Na straneh Društva za zdravo duhovnost je obrazec za prednaročilo knjige z 20% popustom. Decembra pa je možno z enakim popustom naročiti tudi prvi dve knjigi (Zveneče cedre tajge in Prostranstvo ljubezni)

Kar lahko preberete v nadaljevanju, je odlomek iz pripovedi puščavnice Anastazijine o tem, kako so se prehranjevali v dobi, za katero sama uporabi ime Vedizem oz. Vedska doba. V tej dobi, ki je po njenih besedah trajala skoraj milijon let, so ljudje živeli v popolnem sožitju z naravo in jim zato ni bilo treba prav nič skrbeti za hrano. Prav nasprotno – hrana je skrbela za njih! Okolje je človeku, kroni stvarstva, dajalo vse, kar potrebuje. Tako se je lahko brez skrbi ukvarjal z višjimi zadevami.

Že iz poglavij, ki so pred vami, jasno zasije sporočilo celotne zbirke: vsak korak nazaj h koreninam duše, naravni pristnosti, lepoti, intuitivni modrosti, nas izstreli daleč naprej proti človeškosti in božanskosti. Odpira nam pot k odgovorom na bistvena vprašanja: Zakaj smo tukaj? Kdo sploh smo? Kaj je namen nas in vsega, kar nas obdaja? Kako naj bi delovali? Kje je naša moč?

Vsekakor moč najdemo tudi v besedah in podobah, posebej takih, ki imajo za posledico delovanje. In točno takšne so Anastazijine besede ... tako nedolžne, miroljubne in nevsiljive, hkrati pa tako prodorne, ostre in brezkompromisne. Najpomembneje pa je to, da vzbujajo radostno upanje!

Soprevajalec,
Nikola Petrovič

Pod orjaškim soncem, na visokem hribu stoji graščina. Po grajskem obzidju raste bujno zelenje in v slapovih pada v naročje cvetočega travnika. V krošnjah dreves zveni glas zlatorepe ptice. Nekakšna sla življenja in moči ustvarja podobe, kakor da se ji je zahotelo osrečiti vse, ki prihajajo v bližino graščine. Preden se ji obiskovalec približa, hodi mimo jezer, gora, gorskih slapov in drugih naravnih čudes, ki ga razveseljujejo ob sami misli, da bo lahko vstopil v sončno kraljestvo. Graščina sprejme vsakega, ki se mu zljubi prijetnega sprehoda po napornem dnevu, vsakega ki se ji približa in si zaželi nekaj miru, sprostitve in veselja.

Na vhodu v graščino visi velik zlat napis: "Sončeve pozitivke". Vstop je prost. Le gumb na vratih v graščino je treba pritisniti in vstopiti. Ob vstopu v graščino se obiskovalec lahko logira in nato se lahko sprehaja po grajskih sobanah, lahko v njih odlaga svoje modrosti, skrivnosti in svoje misli. Popolnoma svoboden je, v teh sobanah lahko ustvarja po svojih močeh in kar zmore.

V tej graščini živi vilinska deklica, ki v lepoti ni njej enake. Deklica je princeska, ki ji je ime Pozitivka. Princeska pa ni samo božanski odmerek življenja, vedrine, radosti in lepote, temveč tudi zakladnica duhovnega znanja, ki nenehno poudarja kako pomembni so pri človeku duhovna rast, modrost, čilost in zdravje. Vsakega prišleka spoštljivo nagovori z dobrodušnim in prijaznim nasmehom. Vsakemu pove, da ima pravico, da se ob njej temeljito spočije in da si nabere moči, da mu bo duša vriskala od veselja in zadovoljstva.

"Saj je v redu, da je človek pošten in iskren, ampak če se delaš neumnega in se malo še zlažeš, boš imel veliko manj problemov v življenju."

Neznan avtor

Piše: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec Miran Zupančič.

V splošni rabi uporabljamo besedo "misterij" za pojave in dogodke, ki jih ne moremo, ali pa jih lahko le deloma razložimo. Ta beseda je sorodna z grško besedo "myste", ki se nanaša na nekoga, ki je uveden v tajni obred ali kult.

Mogoče je to razlog, zaradi katerega so ta izraz v prejšnih časih uporabljali le v verskih krogih. Nanaša se torej na skrivni odnos do Boga, ki so ga kasneje v preteklosti namestili izven človeka. Tako je s tem postal Bog velika skrivnost, ki so jo čuvali ti, ki so sebe predstavili kakor avtoritete v teološkem kraljestvu. Razvijajoči se človeški razum se je zaman trudil, da bi se približal in razkril to skrivnost.
Zakaj zaman? Ker razum ni bil ustvarjen za to, da bi služil temu namenu, je le del naše osebnosti, ki izhaja in je podrejena minljivemu svetu. In zato zemeljski razum ni opremljen s ključem, ki bi lahko odklenil skrivnost časa in prostora, zato da bi zaznal večnost. Sebe lahko izrazimo le v svojem lastnem polju. Vse, kar leži zunaj tega področja ali ravni, nam ostaja prikrito.

DEL NARAVE STE, z Njo ste POVSEM
POVEZANI in ničesar se ne zgodi mimo nje. Narava se ODZIVA na vaša hotenja in
pristne želje! Odziva se po svoje in vi tega
včasih ne razumete.
MISLITE, DA VAS RAZBIJE,
ČE VAM PONUDI POMOČ.

Ali vem kdaj ti dajem, ker je to v tvoje najvišje dobro in kdaj ti dajem, da ti dokažem mojo superiornost?

Ne popravljaj slabega –
okrepi dobro!
Dobro vsrka slabo.
V vsakomur je dobro.
Še eno ti rečem: Hvali!
Hvali pri vsakem, kar je pohvale vredno!
Prava pohvala gradi.
Doživela boš čudeže.
Toda nikoli ne olepšuj – in ne laži kljub dobrim razlogom.


Odgovor angelov
Dokument z Madžarske
Gitta Mallasz
v prevodu Irena Roglič Kononenko

Igor Kononenko

14. Dalaj Lama, Tenin Gyatso (roj.1935)
Duhovni vodja Tibetanskega naroda in dobitnik Nobelove nagrade za mir

Rodil se je v Tibetu. Ko je bil star dve leti in pol, so ga prepoznali za štirinajsto inkarnacijo Dalaj Lame, verskega vodje tibetanskega naroda. Od petega leta naprej se je šolal kot menih v Lhasi. Pri petnajstih letih je prevzel položaj voditelja Tibetancev. Leta 1959 je pred kitajskimi zavojevalci prebežal v severno Indijo, kjer v Dharmasali vodi tibetansko vlado v izgnanstvu. Po celem svetu predava o budistični filozofiji in praksi ter o udejanjaju sočutja. Leta 1989 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

S svojim zgledom spodbuja ljudi k miroljubnemu in modremu reševanju problemov. Univerzalna odgovornost je pravzaprav posluh za trpljenje drugih ljudi, kot da je naše lastno; za spoznanje, da je celo naš sovražnik motiviran s podobnim iskanjem sreče in zadovoljstva kot mi. Etična disciplina je nepogrešljiva, saj je sredstvo za uravnovešanje dveh nasprotujočih se zahtev: moje pravice do sreče in iste pravice drugih ljudi. Če se kot posamezniki notranje razorožimo – tako da kljubujemo negativnim mislim in čustvom ter razvijamo pozitivne lastnosti – s tem ustvarjamo pogoje za zunanjo razorožitev. Resničen, trajen svetovni mir bo v resnici mogoč le, ko bo vsak med nami očistil svojo duševnost.

Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

Kot je znano v našem evrpskem prostoru ostajajo zgodbe o gralu pri Keltih. Znano je, da Kelti niso imeli države, ampak le kulturno skupnost, ki jo je povezovala skupna duhovna rast, ki je prihajala od njihovih duhovnikov druidov in so to spodbudo bardi v pripovedih in pesmih posredovali ljudstvu.

Znano je, da so tudi druidi čakali na odrešenika, ki ga bo rodila devica in se bo spustil v brezno pekla ter ga premagal. Čakali so na Kristusa. Še posebno v čisti obliki se je mitologija keltov ohranila na Irskem, pa tudi v Welsu. V obredih ali ritualih je bil gral posvečen kotel. Govori se o dveh kotlih: kotlu ponovnega rojstva in kotlu obilja. O kotlu ponovnega rojstva je rečeno, da bo v boju padli junak ponovno vstal od mrtvih. Za tistega, ki pa ni junak, pa je kotel prazen.

Ceridwen je keltska mati bogov. V njenem kotlu je baje vrela tekočina ponovnega rojstva ali spremenjene podobe. V primeru, da je zmedeni fant poskusil kaplje, ki so brizgale iz njega, je razumel vse skrivnosti. Tako se je po mnogih spremembah lastne podobe ponovno rodil kot druid in bard Taliesen, ki je bil najprej učenec Merlina, pozneje pa si je tudi sam pridobil ime Merlin. Ime "Taliesin" pomeni čelo, ki sije. Kotel ali kelih je ženski princip. Moški analogni del ali princip je meč ali sulica.

Iskrenost pred vsem, v zelo pomembnih zadevah. No drobne laži, ampak res drobne laži, pa polepšajo življenje. Kako lepo je prilagoditi življenje sebi. Vendar ne smemo izgubiti mero, kaj je drobna laž.

Z drugih spletnih strani

Vsaka moč je sovražnik,
če je ne ljubiš.
Ljubiti je ne moreš,
če je ne poznaš.
Če pa si eno z njo,
potem sovražnik ne obstaja.


iz knjige: Odgovor angelov
Dokument z Madžarske
Gitta Mallasz
v prevodu Irena Roglič Kononenko

Vse besede so kamuflaža za izražanje tistega, kar nam ustreza.

Z drugih spletnih strani

Piše: Miran Zupančič

Modrost pride, ko gre človek skozi bolečine in razočaranja življenja, ko mu je enkrat tega dovolj, pa stopi na duhovno pot. Takrat nastopi duh in misel se postavi na drugo mesto. Na stvari začneš gledati duhovno in jih jemlješ kot širšo dramo življenja. To pa pomeni, da prestopiš osebnostne lastne omejitve in predstave o življenju. Tako spoznaš, da so to le lekcije, ki vodijo v absolutno dobro izza vseh parov nasprotja.

Igor Kononenko

Lahiri Mahasaya (polno ime: Sri Sri Shyama Charan Lahiri Mahasaya) (1828-1895)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Lahiri Mahasaya se je rodil v vasi Ghuruni v Bengalu v Indiji v pobožni brahmanski družini. Mati mu je umrla že v otroštvu. Pri štirih letih so ga videli sedeti v jogijskem položaju. Oče se je z družino preselil v Benares. Gospodinjstvo je vodil v skladu z vedsko disciplino. Shyama se je učil hindujščine, jezika urdu, sanskrta, bengalščine, francoščine in angleščine. Mladi jogi se je posvetil natančnemu študiju Ved. Odlikoval se je v plavanju in mnogih spretnostih. Leta 1846 se je poročil in kasneje dobil dva sinova. Leta 1851 je dobil službo računovodje. Po smrti očeta je kupil stavbo v Benaresu in skrbel za celotno družino. Pri triintridesetih letih je srečal legendarnega velikega guruja Babaji-ja, ki ga je iniciral v Kriya jogo. V sedemdnevnem stanju blaženosti je doživel razsvetljenje:
»Ko sem prečkal zaporedne plasti samospoznanja, sem prodrl v nesmrtna kraljestva stvarnosti. Vse varljive omejitve so odpadle, moja duša je bila polno utrjena na večnem oltarju Kozmičnega Duha.«
Takrat mu je Babaji dal dovoljenje, da inicira v Kriya jogo vse, ki bodo ponižno prosili pomoči. Znano je, da je človek običajno nemočen pred uporniško silo slabih strasti, toda te so brez moči, ko človek nima več motiva, da bi jim podlegel, potem ko je s kriya jogo dosegel višjo zavest in trajno blaženost.

Tvoja verodostojnost,
ali kredibilnost,
ki izhaja iz tvojega srca,
je tvoj najzaneslivejši vir,
ki nima nobenega dvoma,
niti nobenega tekmeca.


stojči Stojan Svet

Blagoslov vode

Pijem te, voda Življenja, razglašam te za vodo Luči.

Ko te prenesem v svoje telo, se to telo razsvetli.

Pijem te, voda Luči, razglašam te za vodo Boga.

Jaz sem mojster V VSEM.

V VSEM, KAR JAZ SEM.


posredovano od dobrih ljudi

Če ne vem
kako bi se obnašala do odraslega človeka,
ki se neprimerno vede, si zamislim,
da moram biti potrpežljiva in ljubeča do njega,
kot da je otrok, ki ne zna drugače
in se mora lepega vedenja še naučiti.

(Domislice)

* Želi si biti potepuška mačka, ki je zjutraj nihče ne vpraša kje je ponoči bila.
* Želi si biti polž z lupino na hrbtu in živeti po polžje na solati, da ne dohiti ta svet presežkov hitrosti.
* Želi si biti knjiga - prodajna uspešnica, ki bi jo odpirali, prebirali in uživali ob njej, kajti kot ženska nima te sreče.
* Želi si, da se ji ne izpolni želja, da bi jo osvojil tisti, ki ga sanja, ker izpolnjena želja je največji dolgčas, ni več hrepenenje.
* Želi imeti novo uro, da ne bo čutila smrtonosni dolgčas.
* Če bi gojila željo identifikacije z njim, bi imela probleme, ker on se ne more identificirati sam s sabo, zato je taka želja vodni rezervoar brez vode, ki bi jo odžejala.
* Bi rad imel poklic, da bi popravljal bolna drevesa. Nikar! Še za popravljanje ljudi niso izumili poklica. Preostane ti perspektiva - poklic mehanika.
* Izpolnitev želja s hrepenenjem po dežju te premoči do kože, izpolnitev želja s hrepenenjem po soncu te oslepi. Če nočeš biti moker do kože in ostati slep, si izpolni željo, da si kupiš dežni plašč in sončna očala, saj ne veš kdaj ti eno ali drugo pride prav.
* Veliko raje ima želje, ki čakajo na spolnitev, kot spolnitve brez želja.

Človek se odloči,
da bi bilo fino iti enkrat skozi puščavo
in doživeti občutja brezmejnih peščenih planjav.

Uresniči svojo zamisel,
pride do obrobja puščave,
od kupca kamel kupi kamelo,
seveda z vso potrebno opremo
ki sodi zraven za tako posebno potovanje
in se odpravi lepo v puščavo
in s kamelo potuje po njej ves dan.

Trgovec kamel mu še prej pove
naj ga glede poti ne skrbi,
ker kamela dobro pozna
te mnogokrat prehojene poti
in ga bo pripeljala na pravi cilj zanj
in spet varno nazaj od kjer je prišel.

Kakšni čarobni občutki se mu porode,
ko gleda večerne zvezde,
nikjer na obzorju pa nobene
onesnaženosti svetlobe.