Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
ponedeljek, 17. januar 2005 @ 06:17 CET
Uporabnik: ana
Tisti, ki najbolj trpijo, dosežejo največjo popolnost… Ljudje, ki ne trpijo, ne dosežejo popolnosti. Rastlina, ki jo vrtnar najbolj obrezuje, bo, ko pride poletje, imela najlepše cvetje in obrodila najbolj obilen sad.
Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.
Smisel trpljenja
Prispeval/a: en_bk dne
ponedeljek, 17. januar 2005 @ 12:06 CET
Mah...kaj res, bi se spraševal, če bi ne bil le en bk.
Je trpljenje...karkoli trpljenje že je... res pogoj za dosego popolnosti...karkoli popolnost že je? So res vsi trpeči popolni? Trpljenje je nesmisel. Učenje je to, ki pelje v popolnost. Učenje iz trenutka, iz situacije, iz lepote, iz izkušnje, iz preizkušnje, iz...iz trpljenja. In učljivost...bi razmišljal, če bi ne bil le en bk.
Je popoln gloster, obrezan v piramido, šibeč se pod težo rdečih sadežev, brez sledov škrlupa, zahvaljujoč skrbni roki vrtnarja in škropivom proti škodljivcem ali divja lesnika v morju bledorožnatih cvetov na robu gozda? Je popolna baržunasta vrtnica na mojem vrtu ali ognjeno rdeči plodovi šipka v prvi slani...bi razmišljal pravtako, če bi ne bil le en bk.
Prispeval/a: Miran Zupančič dne
sreda, 19. januar 2005 @ 13:02 CET
Biti srečen je temeljna človekova potreba. Vsakdo je že doživel, da so trenutki sreče bežni, pa čeprav si želi, da bi bilo drugače. Če opazujemo svet, bomo vsepovsod odkrili le kratkotrajno srečo in nenehno trpljenje. V grozovitih vojnah se bratje morijo med seboj.
V prvi polovici našega razsvetljenega stoletja je zaradi vojnega nasilja umrlo okoli 70 milijonov ljudi. Zaradi te zlorabe moči in nasilja, ki je iz tega izviralo, je človeštvo prizadel nenehni val strašnega trpljenja. Notranji in zunanji spopadi so povzročili neizmerno naraščanje strahu in obupa. Da bi lahko tak položaj sprejeli, mnogi ljudje prepričano oznanjajo, da je trpljenje nujno in celo pomemben življenjski vidik!? Deliti trpljenje z drugimi pomeni so-trpljenje. Kdor pa trpi sam, ima to za znamenje, da se je Bog obrnil k njemu; kajti: "Kogar Gospod ljubi, ga kaznuje!" ( Hebr. 12,6 )
Če pa se poglobimo v velike skrivnosti in poskušamo raziskati nagibe človeškega srca, bomo odkrili, da obstajata dve vrsti trpljenja in dve vrsti sreče. Tako obstaja trpljenje, ki nastane zaradi okrutnosti, kriz in krivic na svetu in pa tisto neznanje, ki prikliče nezmožnost opraviti s tem na pravilen način. Temu nasproti stoji sreča, ki raste s pomočjo občutkov varnosti in simpatije, kakor tudi sreča, ki nastane zaradi medčloveških odnosov in s tem, da nam predstavlja življenjski cilj. Obe vrsti trpljenja in sreče spadata k procesom zemeljskega življenja. Torej izhajata izključno iz naravnih vidikov umrljivega človeka z njegovimi željami in potrebami.
Toda obstajata tudi trpljenje in sreča, ki izhajata iz čisto drugega Izvira. Človek ju bolj ali manj jasno doživlja v srčnem semenu večnosti Kdor je izkusil in prestregel nekaj moči večnosti, je zagotovo začutil intenzivno srečo, istočasno pa tudi veliko bolečino in s tem trpljenje. Te izkušnje se lahko vedno znova pojavljajo in posegajo globoko v naše lastno bistvo. Tako se izkaže, da nas lahko naše ravnanje Bogu približa ali pa nas od njega oddalji. Ta izkušnja se manifestira v globoko občuteni bolečini, da smo ločeni od prvotnega božanskega življenja. Obstaja pa tudi občutek sreče, ki se k nam stalno vrača; doživi ga človek, ki sme sredi osamljenosti in nesmisla sveta notranje zaznati klic večnosti.
Iz zemeljskega trpljenja in sreče izvira naravni val življenja zemeljskega človeka. Iz trpljenja in sreče, ki sledita naravnanosti na božansko duhovno Bit, pa izvira spoznanje nove življenjske možnosti: življenje, ki se razvije na temelju nesmrtnega duhovnega v našem srcu. Če sedaj gledamo na trpljenje in srečo v tej luči, nastane osnovno novo ovrednotenje. V tem je res velika možnost, naloga, predvsem pa obljuba. Če ostane človek ujet v trpljenju, s katerim se človeštvo sooča že od vsega začetka, se bo moral končno na smrt izčrpan vdati. Tako ostane ujet v krožni tok, ki nenehno vodi v nov boj, v katerem ni zmage. Kajti borba proti trpljenju in za srečo tega sveta ne dajeta dolgoročno nobenega pozitivnega izhoda. Komur je podarjeno to spoznati, lahko hitro pride do popolnoma novega vpogleda v zakulisje naše svetovne drame življenja. Tako bo stvari videl v novi luči. Kjer je do sedaj presojal svoje trpljenje izključno po znanih zemeljskih merilih, se mu prebudi jasno vedenje, da je vsak zemeljski človek nagnjen k temu, da negira svoje božansko Bit in ga ravno to prisili, da izkusi trpljenje!!
Smisel naše duhovne poti je ravno v tem, da se naučimo prepoznavati svoje božansko naravo, da ji damo prednost, da lahko živi in raste v nas samih. Tako odkrijemo, da lahko na popolnoma drugačen življenja omilimo ali pa celo preprečimo mnogo trpljenja. Tako trpljenje ne bomo več doživljali kot biča, ampak kot pomoč in milost na svoji poti življenja. Tako nam življenje postane stopnišče, po katerem se vzpenjamo v božanski svet, v resnični svet sreče.
NE ZAMUDITE
Smisel trpljenja
Prispeval/a: en_bk dne ponedeljek, 17. januar 2005 @ 12:06 CET
Je trpljenje...karkoli trpljenje že je... res pogoj za dosego popolnosti...karkoli popolnost že je? So res vsi trpeči popolni? Trpljenje je nesmisel. Učenje je to, ki pelje v popolnost. Učenje iz trenutka, iz situacije, iz lepote, iz izkušnje, iz preizkušnje, iz...iz trpljenja. In učljivost...bi razmišljal, če bi ne bil le en bk.
Je popoln gloster, obrezan v piramido, šibeč se pod težo rdečih sadežev, brez sledov škrlupa, zahvaljujoč skrbni roki vrtnarja in škropivom proti škodljivcem ali divja lesnika v morju bledorožnatih cvetov na robu gozda? Je popolna baržunasta vrtnica na mojem vrtu ali ognjeno rdeči plodovi šipka v prvi slani...bi razmišljal pravtako, če bi ne bil le en bk.
en bk
Smisel trpljenja
Prispeval/a: ana dne ponedeljek, 17. januar 2005 @ 13:08 CET
Smisel trpljenja
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 19. januar 2005 @ 13:02 CET
V prvi polovici našega razsvetljenega stoletja je zaradi vojnega nasilja umrlo okoli 70 milijonov ljudi. Zaradi te zlorabe moči in nasilja, ki je iz tega izviralo, je človeštvo prizadel nenehni val strašnega trpljenja. Notranji in zunanji spopadi so povzročili neizmerno naraščanje strahu in obupa. Da bi lahko tak položaj sprejeli, mnogi ljudje prepričano oznanjajo, da je trpljenje nujno in celo pomemben življenjski vidik!? Deliti trpljenje z drugimi pomeni so-trpljenje. Kdor pa trpi sam, ima to za znamenje, da se je Bog obrnil k njemu; kajti: "Kogar Gospod ljubi, ga kaznuje!" ( Hebr. 12,6 )
Če pa se poglobimo v velike skrivnosti in poskušamo raziskati nagibe človeškega srca, bomo odkrili, da obstajata dve vrsti trpljenja in dve vrsti sreče. Tako obstaja trpljenje, ki nastane zaradi okrutnosti, kriz in krivic na svetu in pa tisto neznanje, ki prikliče nezmožnost opraviti s tem na pravilen način. Temu nasproti stoji sreča, ki raste s pomočjo občutkov varnosti in simpatije, kakor tudi sreča, ki nastane zaradi medčloveških odnosov in s tem, da nam predstavlja življenjski cilj. Obe vrsti trpljenja in sreče spadata k procesom zemeljskega življenja. Torej izhajata izključno iz naravnih vidikov umrljivega človeka z njegovimi željami in potrebami.
Toda obstajata tudi trpljenje in sreča, ki izhajata iz čisto drugega Izvira. Človek ju bolj ali manj jasno doživlja v srčnem semenu večnosti Kdor je izkusil in prestregel nekaj moči večnosti, je zagotovo začutil intenzivno srečo, istočasno pa tudi veliko bolečino in s tem trpljenje. Te izkušnje se lahko vedno znova pojavljajo in posegajo globoko v naše lastno bistvo. Tako se izkaže, da nas lahko naše ravnanje Bogu približa ali pa nas od njega oddalji. Ta izkušnja se manifestira v globoko občuteni bolečini, da smo ločeni od prvotnega božanskega življenja. Obstaja pa tudi občutek sreče, ki se k nam stalno vrača; doživi ga človek, ki sme sredi osamljenosti in nesmisla sveta notranje zaznati klic večnosti.
Iz zemeljskega trpljenja in sreče izvira naravni val življenja zemeljskega človeka. Iz trpljenja in sreče, ki sledita naravnanosti na božansko duhovno Bit, pa izvira spoznanje nove življenjske možnosti: življenje, ki se razvije na temelju nesmrtnega duhovnega v našem srcu. Če sedaj gledamo na trpljenje in srečo v tej luči, nastane osnovno novo ovrednotenje. V tem je res velika možnost, naloga, predvsem pa obljuba. Če ostane človek ujet v trpljenju, s katerim se človeštvo sooča že od vsega začetka, se bo moral končno na smrt izčrpan vdati. Tako ostane ujet v krožni tok, ki nenehno vodi v nov boj, v katerem ni zmage. Kajti borba proti trpljenju in za srečo tega sveta ne dajeta dolgoročno nobenega pozitivnega izhoda. Komur je podarjeno to spoznati, lahko hitro pride do popolnoma novega vpogleda v zakulisje naše svetovne drame življenja. Tako bo stvari videl v novi luči. Kjer je do sedaj presojal svoje trpljenje izključno po znanih zemeljskih merilih, se mu prebudi jasno vedenje, da je vsak zemeljski človek nagnjen k temu, da negira svoje božansko Bit in ga ravno to prisili, da izkusi trpljenje!!
Smisel naše duhovne poti je ravno v tem, da se naučimo prepoznavati svoje božansko naravo, da ji damo prednost, da lahko živi in raste v nas samih. Tako odkrijemo, da lahko na popolnoma drugačen življenja omilimo ali pa celo preprečimo mnogo trpljenja. Tako trpljenje ne bomo več doživljali kot biča, ampak kot pomoč in milost na svoji poti življenja. Tako nam življenje postane stopnišče, po katerem se vzpenjamo v božanski svet, v resnični svet sreče.
lep pozdrav in lep dan vsem.
Miran