Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050103102252452

Vzlet belega goloba sobota, 8. januar 2005 @ 06:22 CET Uporabnik: jaka \" Zakaj vedno moliš? \" je vprašal učitelj. \" Ker mi molitev odvzame veliko breme s srca.\" \" Žal ponavadi stori prav to.\" \" Zakaj žal? \" \" Ker te predvsem odvrača od tega, da bi videl, kdo ti je naložil breme, \" je rekel učitelj. Zelo iskriva misel, ki se lahko v pravem času in na pravem mestu razplamti v mogočen ogenj, ki ti je sposoben v trenutku požgati prav vse zemljevide vseh štirinajstih svetov. Vendar jaz še vedno zmolim kdaj kakšno molitev. Sveti angel se me pogostokrat dotakne. Večkrat pa si zapojem kakšno spevno hindujsko mantro. V mislih imam speve, ki opevajo enega izmed najlepših aspektov boga, kar so ga moje zemeljske oči uspele videti. Govorim o bogu brez katerega Indija nikoli ne bi bila Indija. Nikoli ne bom pozabil tistega dne, ko sem v službi bil tako zatopljen v sladkobo tega svetega imena, da sem zafučkal celih trideset oken. Škoda, ki sem jo povzročil je znašala za okoli 200 tisoč tolarjev. Zadeva je bila res konfliktna. Saj se mi je scena, v kateri sem glavni igralec bil seveda jaz, zdela tako romantično smešna, da si nisem mogel pomagati. Iz preobupano strogih pogledov svojih nadrejenih, sem uspel zaznavati le nagajivo mežikanje igrivega dečka, ki je sijal v neskončni lepoti svoje gracijozne privlačnosti, s katero se poslanstvo pavovega peresa že od nekdaj pozna. Seveda je bil to moj zadnji delovni dan. Nikakor se nismo mogli razumeti. Zato se zelo strinjam, da je družbi v kateri večino človešta za seboj vleče težak kamen, pač potrebna takšna molite, ki jim to težo še najbolje opraviči ali še boljše povedano osmisli. Vendar poslušajte me. Resnična molitev nima nič skupnega s samim dejanjem. Molitev je kvaliteta. Ona je način postopanja, ki ga vnašamo v dejanje. Čistiš tla in v tem je lahko tvoja molitev. Pripravljaš hrano in v tem je lahko tvoja molitev. Prisluhneš zdaj meni in v tem je lahko tvoja molitev. Resnično molitev sestavljajo te majhne stvari, ki nas spremljajo iz trenutka v trenutek, do konca našega življenja. To je esenca molitve. Vendar, kar vam resnično hočem povedati je sledeče: Vsi poznamo oči otroka. V mislih imam oči katera še vas ne znajo poslati v lep pozdrav. Vzemite si čas in začutite te sijoče dragulje, ki se tako iskrivo prevažajo na štirih kolesih. Vsak človek dobre volje, pa čeprav še z nerazvitim Šiva netrom, ima sposobnost zaznati ta migajoča polja, ki obdajajo te majhne glave. Namreč njihova božanska esenca jim ne sije samo iz levega očesa,ampak jim vibrira v vsakem atomu njihovega bitja. In to bitje, nam je sposobno že samo s svojo prisotnostjo zdraviti in odpirati avro. Zakaj je temu tako? Kakšen korajžneš bi rekel, da oni še pa v spanju ne pozabijo na svojega boga. In res je tako. Oni so še popolnoma ubrani s svojo notranjo alkimijo, ki poskrbi, da se jim tako nežno in ubrano dviga in spušča trebušček.Oni so še vedno v stiku s svojo izvorno svetlobo v kateri si jim njihova srca konstantno pozibavajo na orgazmično-žgečkljivih melodijah, ki jih še nobena zemeljska nota ni uspela zapisati. Sprašujem vas zdaj! Kako bomo temu otroku pokazali prostor v katerem ga čaka skušnjava. Kako bomo temu otroku pokazali nič kaj bolj odaljen prostor v katerem ga čaka še greh. Kako bomo temu otroku pokazali mejo na kateri se loči stran zemlje od strani nebes. (nonsense) Kako bomo temu otroku ovrednotili vibracijo mantre, ki štiriindvajsetkrat obkroži obod celotne zemlje, ko je enkrat izgovorjena. (nonsense) Povem vam, da oči otroka ne potrebujejo teh mentalno-čustvenih tamponov. In dolgo sem mislil, da je ta prioriteta le na strani otrok. Vendar, ker je živvljenje do mene tako dobro, mi je predstavilo to isto prazničnost pri ljudeh, ki že dolgo več niso otroci. Ne preko knjig in ne preko dogem, namreč iz oči v oči. Kajti brez te primarne molitve, ki je v osnovi ena sama nebesedna alkimija, ti ne bi uspelo narediti niti prvega požirka mleka. Kapljica mleka bi te potopila kot ocean slane vode. Ti pa se tako prostodušno sprehajaš po abecednem polju iz katerega mi ponujaš sklop lepih besed, ki resonirajo na določeni frekveci emotivnega naboja in so že zdavnaj izgubile svojo prvotno resonančnost. Veselim se dne, ko si bom tudi jaz do končno očistil ta zaprašen pogled. In s ponosom ti bom segel v roko, saj bo hvaležnost mojega preprostega srca edina stvar, ki jo bodo tvoje očo sposobne reflektirati. Prijatelji, pozdravite let svojega belega goloba, saj je to v bistvu edina beseda, ki vam jo danes želim sporočiti. Komentarji (3) www.pozitivke.net