Drevesa Mangroves, v prevodu bi drevesa Mangroves lahko prevedli kot „ljudstva gozdičev" so posebno prijetna drevesa. Mangroves so s svojimi zračnimi koreninami prijeten dom neštetim živalskim vrstam, ki dopolnjujejo enega najzanimivejših ekosistemov, kar jih je ustvarila narava. V tem koncu Avstralije, v Qeenslandu - kraljicini dezeli, se namreč združujeta dva večja ekosistema, tropski deževni gozd in čudoviti koralni greben.

Drevesa »ljudstev gozdičev« so manjše rastoča zaščitena vrsta dreves, ki uspevajo ob ustjih in tokih prepredenih deževnih rek v tropskem podnebnem pasu. V tem predelu je opaziti kar 34 različic teh »ljudstev«, katerih zračne korenine znajo biti precej bolj razbohotene kakor njihove same krošnje. V deževnih obdobjih se le te nahajajo pod vodo in so odlično zavetje mnogoštevilnim vrstam sladkovodnih tropskih ribic in večjih rib, rakom ter drugim prebivalcem tega zapletenega in čudovitega sistema. Rečni izliv Trinity tako povezuje Cairns z Tihim oceanom, kjer se nekaj oddaljenih morskih milj izoblikuje največji in najbolj raznovrsten koralni greben, kar ga je moč uzreti na našem planetu - veliki avstralski morski greben ali »Great Barrier Reef«.

Objavljamo dokazno gradivo o tem, kako je ubijanje košut v rezervatu Watchung, ZDA, vplivalo na povečanje števila rojstev teh živali.
Lov v tem rezervatu je bil prepovedan skoraj celo stoletje in v nelovnem času je bilo največ sto jelenov na tem območju. Nikoli ni število jelenov preseglo stotice.
Od leta 1993 je lov v rezervatu Watchung dovoljen. V obdobju 1993 - 2001 so lovci v rezervatu ubili ali ranili več kot tisoč jelenov. Leta 1994 je bilo v rezervatu, ki meri 4600 akrov, natanko 139 jelenov. Prešteli so jih s posebno infrardečo napravo iz zraka.

Nasini uslužbenci so objavili, da bi lahko ameriška vesoljska agencija do leta 2020 odkrila skoraj vse asteroide, ki lahko trčijo v Zemljo, vendar tega ne more narediti zaradi pomanjkanja denarja. Za tako nalogo bi potrebovala okoli milijardo dolarjev. Toliko približno znašajo stroški odkrivanja najmanj 90 odstotkov okoli 20.000 nevarnih asteroidov in kometov, ki bi lahko v trčenju z našim planetom povzročili katastrofo, je navedeno v Nasinem poročilu, ki bo uradno objavljeno konec tedna.

Ameriški kongres je od Nase predlani zahteval, da pripravi načrt iskanja večine smrtonosnih asteroidov in da predloži načrt, kako se izogniti katastrofi. Gre za asteroide s premerom, večjim od 150 metrov, ki predstavljajo nevarnost, tudi če ne trčijo z Zemljo. Eksplozija blizu Zemlje bi namreč ustvarila valove, ki bi povzročili ogromno škodo. Moč takšne eksplozije bi lahko primerjali z eksplozijo sto milijonov ton dinamita, to pa je po besedah strokovnjakov dovolj, da opustoši državo, veliko kot ameriška zvezna država Maryland.

Vir:dnevnik.si

Neverjetno bogat

Pomlad je tukaj in za zimo prihaja letni čas, ki prinaša življenje. Drug izraz za prebujanje vsega. Tudi v tvoje življenje mora priti pomlad, ker si tu, na svetu. Ta svet je neverjeten, enkraten. Ni mu enakega v krogu milijonov in milijonov svetlobnih let.

Brez vsega si postavljen na pot življenja. Kaj imaš? Katera so tvoja orodja? Tako enostavno. Želja, da bi bil srečen. Morda ne gledaš nanjo kot na orodje, a je eno izmed najbolj važnih orodij. Želja, da bi bil zadovoljen, je v prav vsakem človeškem bitju. Orodja so lepa, če resnično razumemo, da so naša pridobitev – in ne šibkost. Iščemo, a ne vemo, kaj iščemo. Vemo, kaj nas odbija. Vemo za neprivlačnosti, a ne vemo, kaj nas privlači.

Vprašanje iz podnaslova se zdi retorično, preprosto, nekaterim pa celo nepotrebno in smešno. Vsakdo bi najbrž v hipu odgovoril, da več zdravja pomeni tudi večjo ekonomsko blaginjo. A evropski komisiji za ekonomski razvoj se vprašanje ne zdi prav nič preprosto. Zdravstveni sistemi v razvitih državah sami zase terjajo velike količine denarja in znotraj ekonomske logike se zastavlja vprašanje, ali je to ekonomsko upravičeno. Ekonomska logika hodi namreč po drugačnih poteh kot socialna. Znotraj ekonomskih scenarijev se analitiki po službeni dolžnosti morajo ukvarjati tudi s scenariji, ki bi se navadnim smrtnikom zdeli vsaj nenavadni, če že ne neokusni. Eden izmed scenarijev bi se na primer lahko ukvarjal z vprašanjem, ali ni morebiti ekonomsko bolj učinkovito ljudi v delovnem življenjskem obdobju, ko so še izjemno učinkoviti davkoplačevalci, izčrpati tako, da v obdobju morebitne upokojitve ne bi več predstavljali posebnega stroška za državo. Tudi zdravstvenega ne. Bolj omikana izpeljanka takega scenarija se vprašuje, kaj storiti z zdravstvenimi stroški za starajoče se prebivalstvo. Več kot je starejših ljudi, večji so stroški. Ekonomski logiki to ni všeč. Demografski kazalci pa hodijo svojo pot. Pri tem je zanimivo, da doslej sploh ni bilo nobenih resnih ekonomskih raziskav, ki bi iskale povezavo splošnega ekonomskega napredka z zdravstvenim stanjem prebivalstva.

Raziskovalci evropske komisije za ekonomski razvoj so se v svoji raziskavi, ki so jo objavili v ugledni angleški medicinski reviji, skušali vprašanja o povezavi med zdravstvenim stanjem prebivalstva in ekonomsko blaginjo lotiti z nekoliko bolj prijaznega konca. Zanimalo jih je, kako naj Evropa, ki želi v naslednjih desetletjih prevzeti vodilno vlogo pri tehnološkem in ekonomskem razvoju, gleda na svoje socialne in predvsem zdravstvene modele. Postavili so več tez. Zdravi posamezniki so na delu bolj produktivni in si lahko prislužijo višje plače. Tako so boljši davkoplačevalci in boljši potrošniki. Zdravi posamezniki preživijo več časa na delovnem mestu in manj obremenjujejo zdravstveno, socialno in zavarovalniške blagajne. Zdravi posamezniki lahko več vlagajo v lastno izobrazbo in izobrazbo članov svoje družine. Tako lahko povečajo svoje dohodke in znova postanejo boljši potrošniki in boljši davkoplačevalci. In četudi niso dobri potrošniki, lahko več denarja prihranijo, kar je za nacionalne ekonomije prav tako zelo dobro. Če namreč veliko prihranijo, lahko v starosti razbremenijo državno ali druge invalidske blagajne.

Ste se kdaj znašli v situaciji, ko si niste mogli ogledati filma, ki ste ga želeli videti zaradi razprodane kinodvorane? Universal Pictures, Warner Bros in Digital Cinema pripravljajo nov digitalni način distribucije filmov, da se to ne bi več dogajalo. Če bodo pri tem uspešni, bodo kino operaterji lahko predvajali film, oziroma nemudoma pripravili dodatno kinodvorano, takoj ko se bo pojavilo povpraševanje.

Distribucija naj bi namreč potekala prek satelitov in širokopasovnih povezav, namesto sedanje ustaljene prakse, ko se filmi posnemajo na nek prenosni medij in se nato dostavljajo prek kurirjev.

Piše: Anton Omerza v novi številki Karme plus

Živimo v svetu, kjer je vedno več možnosti za vzburjenje, pa ne le za prvinsko, ko se navdušujemo nad naravo, pač pa ko se odzivamo na izzive, ki jih je ustvaril človek. Zanimivo je videti, kako se je v zvezi s tem stopnjeval razvoj človeštva v zadnjem stoletju.

SE JIM ZNAMO UPRETI?
Najprej je avtomobil sprožil revolucijo v prometu, veliko večjo in za ravnotežje na zemlji veliko bolj škodljivo, kot jo je stoletje prej železnica. In kaj je osnovni smisel avtomobila? Premagati določeno razdaljo hitreje kot prej s kočijo, potovati bolj udobno in bolj neodvisno. V ozadju tega pa je bil materialni čas, torej njegovo skrajšanje pri prevozu. Avtomobilizem je prinesel vrsto novih proizvodov in navad, med najpomembnejšimi sta potovanje in turizem. Proizvodi, povezani z avtomobilom, so izčrpavali naravne vire – in marsikatera vojna, ki se je prej bìla zaradi bogatih rudnikov, se je sedaj prenesla na področja, bogata z nafto.

Ostali smo brez velikega poka in bomo preživeli tudi brez igralnic
Raziskave astronoma Halton C. Arpa spodbijajo teorijo širjenja vesolja s takšno prepričljivostjo, da pomenijo smrt za teorijo velikega poka. Teorija o nekem začetku vesolja nikoli ni stala dobro na svojih nogah, Arp je z rezultati 30 letnih astronomskih opazovanj naredil njen konec: »spektralni premik k rdečemu«,  ne pomeni, da se galaksije oddaljujejo, razdalje med galaksijami so konstantne, »premik k rdečemu« je rezultat gravitacije galaksij. 

Svetloba, ki potuje proti nam mora zapustiti močno gravitacijsko polje galaksij in zato porabi energijo, kar se odrazi v znižanju njene frekvence proti rdečemu spektru. Halton C. Arp je o tem napisal svetovno uspešnico »Seeing Red« (Videti redeče), osnovne informacije o njegovi raziskavi so na spletni strani: http://www.quackgrass.com/roots/arp.html

Najbolj pogosta vprašanja oseb, ki jih zanima feng shui/fs, ki so bila na sledečih predavanjih: Mavrični soboti, Ezofestu, Vitafestu, Mostu sočutja, Altermedu, simpozijih, sejmih: Narava-Zdravje, Dom in Ezoterika Croatika; okroglih mizah, delavnicah, časopisih, tv in radijskih intervjujih, na forumih in seveda Sončevih pozitivkah. Vprašanja so bila preprosta, zanimiva, enostavna, za vse uporabna in aktualna.

77. vprašanje:
Že dalj časa z veseljem prebiram razne spletne strani o feng shui in zelo sem vesela, da delujete kot strokovnjak tukaj in pomagate pregnati tabuje.
Zmedena pa sem glede orientacije postavitve stvari/zdravil. Se to gleda po straneh neba ali po straneh hiše oz. prostora glede na njegov vhod?
Npr. piše: postavite zdravilo na JV/jugovzhod oz. v desni oddaljeni kot. Vse lepo in prav, ampak jugovzhod in desni oddaljeni kot večinoma ne sovpadata!

ACADEMIA izvaja programe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in izboljšanje zaposlitve.

V okviru Mednarodnega višjega in visokošolskega centra Maribor (ACADEMIA MVC MARIBOR) izvajajo ekonomske in tehnične višješolske strokovne programe, prilagojene potrebam odraslih in zaposlitvam v 21. stoletju: komercialist, računovodja, poslovni sekretar, inženir multimedijev in inženir gradbeništva ter visokošolske strokovne programe s področja komerciale, računovodstva in podjetništva z nazivom diplomirani ekonomist.

V študijskem letu 2006/ 2007 študira v okviru MVC ACADEMIA MARIBOR skoraj 600 študentov na višješolskih in visokošolskih strokovnih programih. Letos se jim bodo prvič pridružili še študenti višješolskega strokovnega programa gradbeništvo. V sodelovanju z Visoko šolo za računovodje bodo imeli študenti možnost študija na visokošolskem strokovnem programu računovodstvo in v sodelovanju z Visoko šolo za podjetništvo na visokošolskem in magistrskem programu podjetništvo.

Piše: Aurigo

Sanje, ki jih sanjamo zjutraj, so jasna znamenja. Prvi večer prejmemo kuša travo za pod vzglavnik. Sanjam dečka. Okoli sedem do trinajst let je star. Želi se odpraviti v svet. V Ameriko. Vprašam ga zakaj želi v Ameriko, ali ni to predaleč. Ne bi šel rajši v Albanijo, če si že želi razburljivosti, nevarnosti? Pravokoten kamniti 60 centimetrski bazen, ki je pregrajen na dva dela. Prvemu dečku se pridruži še drugi deček. Sta v desnem delu bazena. Opazim, da so poleg njiju v bazenu tri kače. Dva goža in piton. Prvo prenesem dva goža v drugi del. Zatem odnesem še pitona. Prenašam ga z muko, zaradi njegove teže in dolžine, a ga le prestavim v levi bazen….

Zadnji dan, nekaj čez 12. uro opoldne prispem v Hamburg. Skočiti moram še v tisto trgovino, ki sem jo odkril prejšnji dan. Od mesta izobraževanja je oddaljena borih 100 metrov zračne linije. Postavljena je zadaj za našim prostorom. Trgovina je bila pred nosom, a je nisem opazil. Za Ž. moram kupiti majico. Zelenega zmaja. V trgovini sem prejšnji večer odkril nekaj zanimivih predmetov. Na dni steklene izložbe sta ležala dva starinska ritualna predmeta. Običajna phurba in phurba s kartiko na vrhu s strani noža. Kartika (kartrika)oziroma drigug, grigug, dhorje, je ritualen predmet povsem zase.

Ali že jemo gensko spremenjeno hrano, ne da bi to vedeli?

Genska tehnika preko prehranjevalne verige že potiho prihaja na naše krožnike, saj je kar 70 odstotkov vseh predelanih živil na eni stopnji predelovalnega postopka prišlo v stik z gensko tehnologijo. V EU je trenutno registriranih 33 gensko spremenjenih organizmov in njihovih proizvodov, ki so v bolj ali manj predelani obliki sestavni del naših živil. 

Pri nakupu naletite na številna živila, pri katerih bi lahko neposredno udeležena genska tehnologija npr. sojina moka, maščoba in olja iz soje, sojin lecitin, glukoza in glukozni sirup, encimi, konzervansi, sladila (aspartam), vitamini skupine B, vitamin C in E, ojačevalci okusa ter meso, mleko in jajca živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjenimi krmili. Najbolj pogosto se na trgu pojavlja gensko spremenjena soja in koruza ter izdelki. Kar 20.000 vsebuje sestavne dele soje ali sojinih izdelkov, prav toliko živil vsebuje sestavne dele koruze ali iz nje proizvedenih izdelkov.

Pozdravljeni, še nekaj mesecev je do sprejetja nove zakonodaje, ki bo dovoljevala soobstoj gensko spremenjenih rastlin na kmetijskih površinah v Slovenijii. Kako stroga bo sprejeta zakonodaja in v kakšni meri bo onemogočala uporabo visoko tvegane genske tehnologije v Sloveniji in gojenje gensko spremenjenih poljščin, cvetlic in dreves je odvisno tudi od ozaveščenosti posameznikov in njihove aktivnosti.

Ko enkrat take rastline pridejo v okolje, ni več poti nazaj. Genska kontaminacija sorodnih vrst je nepovratna in je ni moč ustaviti. Bojim se, da bodo sezname dovoljenih gensko spremenjenih rastlin, če sedaj ne najdemo argumentov proti, v prihodnosti samo še širili na vedno nove dovoljene GSO, poljščine, žita, stročnice, ribe, goveda, perutninino,...
Za razmišljanje, ozaveščanje, pripravo razstav po šolah vam lahko pomaga brošura "NE(GENSKO)SKRBNO NAKUPOVANJE, ki ga je izdal ZEKS in Ministrstvo za okolje in prsostor, katere povzetek je v priponki.

ZEMLJA JE PLOŠČATA,
SONCE VZHAJA NA JUGU,
GENSKO SPREMENJENE RASTLINE
NIMAJO NEGATIVNIH VPLIVOV
NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE IN
OKOLJE.
JA,
SEVEDA.

1. Genski inženiring gene iz nekega organizma (živali, rastline, človeka, bakterije) umetno vstavi v popolnoma nesoroden organizem.

2. Pri tradicionalnem selektivnem križanju pride do izmenjave genov sorodnih vrst, pri genskem inženiringu lahko "križamo" paradižnik in ribo, koruzo in bakterijo, ribo in človeka……..

3. Soobstoj gensko spremenjenih rastlin in ostalih rastlin ni mogoč.

4. V nekaj letih bo majhno genetsko onesnaženje prišlo v veliko genetsko onesnaženje.

Piše: Regina S.Rant v februarski številki Karme plus

Ko kupite kos zemlje, ste dobili lastninsko pravico in jo vknjižite v zemljiško knjigo. Vendar po vsej verjetnosti niste prvi človek, ki ima uporabno pravico na zemljišču. Zemljišče so mogoče nekoč v preteklosti uporabljali za rituale ali za pokopališče. Zemljišča, ki se nahajajo na vrhu  griča ali hriba ali pa na pobočju in nudijo dober razgled na dolino ali gorsko verigo, so v preteklosti pogosto uporabljali za rituale in ceremonije. Mnoga področja so bila slavna bojišča. Na zemljiščih s tako žalostno preteklostjo se nahajajo duhovi in izgubljene duše.

Feng šui mojster, dr. Yes T. Y. Lim priporoča, da vsakdo, ne glede na versko pripadnost, nujno opravi ritual za uporabo zemljišča oziroma za gradnjo. Na ta način bodo duhovi, ki se lahko nahajajo na zemljišču, pomirjeni, preden se gradnja začne. Ritual je  znak spoštovanja do tistih, ki so zemljišče uporabljali oziroma naseljevali pred nami, kot tudi do energij in duhov, ki vladajo na njem. Tudi na spiritualni ravni obstojajo nivoji, to je zavest, ki so jo ustvarili ljudje, ko so še živeli. Edina razlika med nami in duhovi je, da imajo le-ti višjo energetsko frekvenco, zaradi česar so za večino ljudi nevidni. Mi imamo podobno energetsko polje, vendar pa imamo tudi fizično telo.

Kaj je največja ovira pri uresničevanju načrtov, da bi na Luno ali katerega od planetov naselili kolonijo, se sprašujejo znanstveniki. Vesoljci, asteroidi, denar? Odgovor se glasi: ljudje sami.Osvajanje vesolja naj bi bilo odvisno od tega, kako znamo ohranjati zdrav duh in telo.

Stres in bojazen

Strokovnjaki za leto 2018 načrtujejo polet na Luno, kasneje pa še ne Mars, toda zdravje astronavtov in posledično opravljene vesoljske naloge ogrožajo lastnosti, kot so bojazen, osamljenost in napetost med člani odprave, pa tudi vsakodnevni boj za ohranjanje telesne pripravljenosti in izogibanje nesreč ter škodljivo sončno sevanje. Benny Elmann - Larsen, ki se pri evropski vesoljski agenciji (European Space Agency - ESA) ukvarja s človeško psihologijo na področju poletov v vesolje, meni, da bi bil lahko psihološki stres največji problem.

Dr. Franci Štampar je prodekan biotehnične fakultete v Ljubljani in
predstojnik katedre za sadjarstvo na agronomskem oddelku.

O hrani se zelo malo govori, ker živimo v izobilju in mislimo, da je ne more zmanjkati. Dejansko pa je imamo na zalogi za kakšno leto ali leto in pol vnaprej.

Ali lahko mila zima, kakršna je letos, kaj poškoduje rastje in kmetijske pridelke?

Mi smo imeli že veliko milih zim, vendar so klasične mile zime, torej brez snega v dolinah, drugačne od letošnje. Razlika je v nočnih temperaturah, ki so običajno dosti nižje. Temperature včasih niso bile pet, deset ali celo 15 stopinj Celzija. Dokler so nočne temperature nizke, ni nobene nevarnosti, da bi to vplivalo na vegetacijo. Na primer sadne rastline morajo imeti vsaj 1.000-1.200 ur pod sedem stopinj Celzija, da lahko sploh vzbrstijo. In to pri nas dosežemo po navadi že v drugi polovici decembra. Potem pa je še ekološko mirovanje, ki je izključno pogojeno s temperaturo.

Ko je John Logie Baird želel prepričati svet o pomembnosti svojega novega aparata - televizije, verjetno ni imel v mislih, da bo nekoč mogoče pred malimi zasloni spremljati dve ženski, - ženo in ljubico - ki se bosta prepirali in zmerjali z imeni, nakar bo na koncu sledil pretep in glasno vreščanje publike. Vendar so oddaje, kot je Jerry Springer, gledane.

A gospod John Logie Baird ni živel tako dolgo, da bi videl, kaj se je izcimilo iz njegovega izuma. Le kaj bi si mislil o oddaji Jerryja Springerja? Le kaj bi si mislil o televiziji nasploh, ko bi izvedel, da je gledanje TV-ja bolj popularno, kot nakupovanje, iti v gostilno, cerkev ali knjižnico skupaj? Ali, da več ljudi voli za kakšne natečaje popevke (Pop Idol) kot za premierja?
Bolj pomembno, ali bi lahko kdajkoli verjel, da bo njegova tako izjemna iznajdba ogrožala zdravje ljudi in njihovo socialno počutje v 21. stoletju?

Vlade držav članic Evropske unije pripravljajo predpise, po katerih bi bili internetni in mobilni operaterji dolžni hraniti podrobne podatke o svojih uporabnikih, česar zdaj ne počnejo. Predlog je že vzbudil odpor pri skupinah za zaščito človekovih pravic.Nemško pravosodno ministrstvo namerava z uvedbo novih predpisov po direktivah Evropske unije onemogočiti anonimno uporabo elektronske pošte – prepovedano bo ustvarjanje poštnih predalov pod izmišljenim imenom.

Uporabniki bi sicer lahko imeli psevdonim, toda ponudniki bi morali imeti podatke o njihovi pravi identiteti. Nizozemsko pravosodje pa želi direktivo izkoristiti tako, da bi mobilni operaterji morali v bazah podatkov o pogovorih hraniti tudi podatek o tem, kje je v trenutku razgovora uporabnik bil. To s stališča varstva zasebnosti zelo vprašljivo določilo Nizozemska opravičuje z bojem proti terorizmu.

Ocean v kapljici

Nedavno sem v Indiji govoril na mnogih prireditvah in izrazil misel, da je obstoj najpomembnejše, kar imamo. Ko se rodiš, se ti predstavi izkušnja z imenom življenje. In kaj imaš v tem življenju? Imaš dih. Imaš dan. Imaš uro. Imaš minuto. Imaš sekundo. To so tvoje realnosti. To ni domišljija. To ni neka zamisel. To, o čemer govorim, kar hočem doživeti v življenju in kar hočem, da doživiš ti, ni domišljija. Je resničnost. Resničnost, ki se je lahko dotakneš, ki jo lahko občutiš, ki jo lahko razumeš. V svojem življenju bi moral sprejemati to, kar poznaš, razumeš, občutiš. Ne v mislih, ampak z občutenjem. V Indiji obstaja lep izrek: “Vsak ve, da kapljica prebiva v oceanu; a da ocean prebiva v kapljici, jih ve le malo.” Rad bi, da ste med tistimi maloštevilnimi, ki to vedo.

Ta neverjetna stvar, v kateri je vse, ta neverjetna stvar je tudi v tebi. Ti si kapljica. Ne kapljica tekočine, ampak kapljica. V tebi je ocean. Da, in to lahko čutiš. Jaz to razumem, ker ista energija, ki je povsod, prihaja vame v obliki diha – dotakne se me, prinaša darilo življenja.

Piramida sonca slikana iz helikoptera. Starost piramide ni potrjena. Ocenjuje se, da je stara okrog 7000 let

Standardne žarnice bodo v Avstraliji morda zakonsko prepovedali in jih nadomestili z dražjimi energijsko bolj varčnimi žarnicami. Avstralska vlada je dejala, da bodo standardne žarnice v treh letih popolnoma izginile s tržišča. Avstralski minister za energijo je dejal, da bi novi energijski standardi, ki naj bi prišli v veljavo do leta 2010, močno zmanjšali stroške za energijo in zmanjšale emisije toplogrednih plinov za 4 milijone ton. Minister za okolje, je dejal: "V naslednjih letih bi bilo smotrno nadomestiti standardne žarnice z novimi, ali pa jih vsaj močno podražiti.

Zamenjava žarnic bi gospodinjstvom pomenila velike stroške, vendar le v začetku, saj bi dolgoročno močno prihranili. Energijsko učinkovite florescentne žarnice so bile že naprodaj v Wellingtonu v Avstraliji, in sicer za sedemkratno ceno navadne žarnice. Vendar pa je prednost novih žarnic v tem, da te porabijo petkrat manj energije in zdržijo kar do devet let. Direktor podjetja Energy Mad, ki na Kitajskem proizvaja energijsko zelo učinkovite žarnice, je prepričan, da bodo kaj podobnega skušali uvesti tudi v drugih državh, najprej na Novi Zelandiji in tudi v ZDA, kjer nameravajo standardne žarnice do leta 2012 zamenjati z energijsko učinkovitejšimi.

Slovenski policisti prehitre voznike na avtocestnih odsekih že lep čas kaznujejo tudi s pomočjo stacionarnega radarja. Ker se je ta izkazal za zelo učinkovitega tako pri zmanjševanju povprečnih hitrosti kot števila prometnih nesreč in njihovih posledic, bo slovenski avtocestni križ kmalu prepreden s temi napravami. Edini tovrstni radar je od marca 2005 nameščen pred predorom Golovec na ljubljanski vzhodni obvoznici, najpozneje v začetku prihodnjega meseca pa bodo policisti začeli uporabljati še dva takšna merilnika hitrosti, ki bosta izmenično delovala v štirih novih ohišjih, nameščenih na različnih delih avtocestnih krakov.

Matej Kušar iz službe za komuniciranje Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars) pravi, da bo do konca leta na avtocestah postavljenih skupno 18 ohišij s petimi merilniki hitrosti. Naprave so oziroma bodo postavljene v neposredni bližini predorov in razcepov na odsekih, kjer je prometna varnost še zlasti na preizkušnji. Poleg radarja pred predorom Golovec so ohišja že postavljena pred predorom Podmilj in pri razcepu Slivnica na štajerski avtocesti ter pred predorom Kastelec in na odseku Razdrto-Senožeče na primorski avtocesti. Da so tovrstni radarji zelo učinkoviti, nazorno prikazujejo številke.