Je naše življenje takšno kot je res samo zaradi nafte? Hm, odgovor je kratek: 100 % da. Nekaj časa nazaj sem od kolega dobil zanimivo bližnjico na temo "življenja po nafti ", sprva mi je tematika na straneh delovala zastarelo oz. izrabljeno, ampak potem sem spoznal, koliko o tej stvari v bistvu ne vem. Stran izrazito lepo predstavi pomen nafte v današnjem svetu ter izpostavlja grožnje oz. posledice, ki nam pretijo, ko bodo zaloge nafte pošle.  

Večina od nas je seznanjena s tem, da ima človeštvo ocenjene zaloge nafte za okrog 40-50 let. Se pravi, še 40 let se bomo lahko normalno kot doslej vozili z našimi avtomobilčki, aviončki ter se zabavali z vso eleketrično-multimedijsko-računalniško opremo, ki jo Kitajska premore. Kaj pa če ne bo tako? Težava je sledeča: črpanje nafte oz. produkcija nafte se odvija v krivulji, podobni zvonu.

Po odkritju nahajališča nafte se produkcija postopoma ter pospešeno veča, dokler ne doseže maksimuma. Od takrat naprej začne produkcija zaradi deplacije nafte ter težjih pogojev pridobivanja padati.

Določeni raziskovalci in znanstveniki ocenjuje, da smo leta 2005 že dosegli globalni maksimum produkcije.  Nesporno pa je, da bomo (če že nismo) globalni maksimum produkcije dosegli kmalu, nekje v časovnem obdobju kot prikazuje spodnja slika.

In kaj potem, če presežemo globalni maksimum? Potem se bo zgodilo to, da dobava nafte ne bo več sledila potrebi, kar bo imela za posledico močno višanje cen. Tako bodo dobili nafto le tisti, ki bodo imeli dovolj denarja - podobno kot na dražbi. Nekateri (tudi znanstveniki) v tem primeru napovedujejo hude ekonomske pretrese ter v določenih primerih celo naftne vojne. Kaj točno pa se bo zgodilo, tega  ne ve nihče. Vemo le, da je naše gospodarstvo (govorim za razviti zahodni svet) izrazito odvisno od nafte ter drugih nepovratnih virov energije (plin, premog).

Približno 88 % vse energije trenutno pridobimo iz nepovratnih sredstev v razmerju: nafta 37 %, premog 27 % in 24 % plin. Na prvi pogled, bi lahko menili, da, če bo nafte zmanjkalo, jo bomo pač nadomestili s premogom in plinom. Žal bosta tudi ta dva vira prej ali slej dočakala svoj maksimum in če ju bomo uporabili kot kompenzacija za nafto, bomo s tem še mnogo prej dočakali maksimum proizvodnje, seveda pa bomo z dodatno uporabo premoga še povečali ekološko katastrofo. Ostalih 12 % trenutno dobimo z recimo alternativnimi viri v obliki jedrske (6 %) in hidro energije (6 %). Pri tem ni upoštevanih drugih alternativnih pristopov, kot so solarna energije ali pa energija vetra, predvsem zato, ker trenutno ne prispevajo niti 1 % k skupni porabi energije. Žal pa surovine, kot so nafta in premog, koristimo tudi za druge stvari, za izdelavo umetnih izdelkov. kot so plastika, pesticidi itd. S tem je realna poraba nafte še večja. Številke opredeljuje porabo energije za celoten svet in ne direktno za našo državo. Nimam sicer točnih številk, ampak dvomim, da se razlikujemo od svetovnega povprečja. 

Takšne in podobne "neuradne" tematike marsikdo rad uvršča pod teorije zarote. Ne glede na to, kako dolgo bomo lahko koristili nafto, je že zdaj smotrno odvisnost od nafte zmanjšati koliko se le da. V bistvu je to naloga naših politikov ter vlad po svetu. Naša naloga in naloga medijev pa je, da to od politikov zahtevamo, saj zaenkrat mediji ter vladajoči to problematiko podcenjujejo. Tudi tukaj namreč velja, da storitev sledi potrebi, čeprav to dandanes ne drži več. Hiter prehod na alternativne vire ter zmanjšanje trenutne porabe nas lahko v prihodnosti obvarujeta večjih ekonomskih ter naravovarstvenih katastrof. Dolgoročno pa bomo vsekakor morali spremeniti sistem, ki ga prikazuje uvodna slika, drugače bo človeštvo za Zemljo predstavljalo le prehodno bolezensko obdobje. Možnost za ponoven raj na zemlji pa je človeštvo,glede na perspektive, najverjetneje že zapravilo.

Matej
www.prezivi.si