Vsi se še spomnimo velikih hollywoodskih filmov, kjer so tajnim agentom s hi-tek napravami, ki jih človeško oko še ni videlo, vsiljevali misli ter jih reprogramirali za opravljanje določene naloge. Ne razumem, zakaj so producenti, režiserji ter scenaristi vložili toliko časa in truda pri izmišljanju "mašine" oz. naprave za vsiljevanje misli oz. pranje možganov, ko pa se takšne naprave s podobnim namenom uporabljajo že več desetletij.
Pralnik možganov, ki ga je človeštvo izumilo okrog leta 1926 (glede na Wikipedijo), se imenuje televizija (TV). TV do zdaj predstavlja najbolj izpopolnjen ter učinkovit medij za vsiljevanje misli.
Skoraj vsi otroci in odrasli redno gledajo TV dalj časa. V čem je problem? TV je izrazito realističen in zabaven medij za prenos informacij ter zabavnih vsebin. Zaradi tega TV predstavlja tudi najboljši in najenostavnejši medij za vsiljevanje misli in idej. Čeprav na nek način vsak medij vsiljuje misli in ideje, je televizijski medij pri tem mnogo uspešnejši in popularnejši - predvsem pri mlajših generacijah.
Nekoč je bil namen medijev predstavljati realne in resnične vsebine ter ljudi obveščati o dogodkih in nevarnostih (jim recimo pomagati), dandanes je namen sodobnih medijev predvsem služenje denarja. Dejstvo ne preseneča, saj so moderne televizijske hiše tudi samo podjetja, vpeta v kapitalističen sistem, kjer, kot vsi vemo, stvari potekajo po načelu "rasti/padi". Tako od teh TV podjetij tudi ne moremo pričakovati moralnih, etičnih oz. sploh kakršnihkoli načel, če pa je v določenih primerih celo kršenje zakona rentabilno.
Čeprav smo lahko priča konstantnemu spuščanju meje dovoljenega za erotične vsebine, predstavljajo druge vsebine še večjo nevarnost. Običajne reklame za hrano izrazito in neopazno vplivajo na našo izbiro ter potrebo po hrani, učinek teh reklam je še izrazitejši pri otrocih, ki šele spoznavajo svet in družbo. Tako ne presenečajo znanstvene raziskave, kjer gledanje televizije povezujejo z različnimi otroškimi psihološkimi motnjami, nenormalnim vedenjem ter seveda tudi debelostjo in drugimi boleznimi. Nasploh imajo reklame izrazit vpliv na naše potrošniške navade, z vzbujanjem želja po neštetih stvareh ter materialno minimizacijo sveta nam onemogočijo stik s stvarmi, ki so resnično pomembne. Kot že rečeno, izrazito dober aparat za kontroliranje velikih množic ljudi.
Elektronska varuška, brez katere si večina staršev ne bi mogla predstavljati vsakdana, je po določenih statistikah v povprečju pri otrocih prižgana od 4 do 7 ur. To predstavlja skoraj 5 dni mesečne neaktivnosti (fizične ter umske), očesnega napora ter vsiljevanja miselnih vzorcev.
Čas je, da ugasnemo televizijo ter se posvetimo stvarem, ki nam resnično nekaj pomenijo ter veselijo in ki imajo potencial, da nam prinesejo srečo ter zdravje.
Ne glede na zgornje besede sem bil tudi sam včasih velik pristaš televizije ter takšnega načina zapravljanja časa. V prvem razredu OŠ sem celo "šprical" podaljšano bivanje, da sem doma lahko gledal Santa Barbaro; takrat še ni bilo klasičnih mehiških limonad. V zadnjem času pa koristim TV samo za določene športne prenose, filme pa mnogo raje pogledam na velikem platnu.
Vsi se še spomnimo velikih hollywoodskih filmov, kjer so tajnim agentom s hi-tek napravami, ki jih človeško oko še ni videlo, vsiljevali misli ter jih reprogramirali za opravljanje določene naloge. Ne razumem, zakaj so producenti, režiserji ter scenaristi vložili toliko časa in truda pri izmišljanju "mašine" oz. naprave za vsiljevanje misli oz. pranje možganov, ko pa se takšne naprave s podobnim namenom uporabljajo že več desetletij. 
