Čas je, da zasadimo planet

Odkar smo presedlali iz nabiralništva viškov narave na gojenje žitaric, ob koncu prejšnje ledene dobe, smo postavljeni ob izziv ali lahko pridelamo dovolj hrane, ki bo zadostila našemu spolnemu - razmnoževalnemu nagonu.

Do sedaj nam to ni uspelo. Agrikulturna revolucija, ki se je začela na bližnjem vzhodu pred 10,000 leti, se je izkazala kot neuspešna. Proizvodnja viškov žitaric je vedno vodila v povečanje števila prebivalstva, kar je prej ali slej vodilo v ne-zmožnost določene regije, da preživi toliko ljudi in s tem v vojne, uničevanje gozdov, migracije...

Na planetu, ki se "krči" nimamo kam pobegniti. Svoboda ne pomeni samo demokracije, ampak tudi, da ima vsako gospodinjstvo na voljo obilne zaloge lokalno pridelane hrane. Naš trenutni prehrambeni sistem je skupaj s celotno ekonomijo tesno odvisen od pojemajočih virov nafte in zemeljskega plina, ki jih nadzorujejo majhne elite v tujini. To ni začasen problem, ki ga bo rešila tehnologija ali pa boljši menedžment. To je strukturni problem zemeljskih omejitev in naraščujočega prebivalstva, ki ne bo izginil, dokler ne prekinimo naše odvisnosti z nafto.

Pred 30 leti sta dva Avstralca, David Holmgren in Bill Mollison odkrila, da imata s svojimi pogovori o energiji in svetovnih omejitvah, kar nekaj za povedati. Skovala sta besedo "permakultura" ali permanentna (op. p. trajna) agrikultura. V času ene generacije, ko je bila "Permakultura I" objavljena, se je na stotisoče ljudi po svetu pridružilo debati. Permakultura je postala tudi "permanentna kultura", ker seveda noben sistem kmetovanja ne more ostati trajen brez stabilne družbe, ki ga podpira.

Permakultura zahteva premik pozornosti iz OBJEKTOV - kar je kulturna dediščina Zahodne civilizacije - na ODNOSE. Tak način poudarja desno možgansko polovico, ki pripada ženski energiji in Vzhodu - tako se zopet vzpostavi ravnotežje in celostni pogled. Permakultura je tudi sistem oblikovanja, ki temelji na ekologiji in nas uči ustvariti človeška domovanja - domove, soseske, mesta in pokrajine - na tak način, da zadržijo energijo sonca, gojijo hrano in reciklirajo odpadke.

Principi so enostavni a pomembni:

o Ljudje morajo biti aktivno vpleteni v naravni svet okoli nas;
o Glavna naloga je, da zadržimo in recikliramo sončno energijo na tak način, da zadosti našim potrebam;
o Moramo se nahraniti in obnašati v okviru naravnih sistemov;
o Biološki sistemi delujejo najbolje;
o Odpadki so enako hrana;
o Vzorci v naravi nam kažejo, kako naj ustvarimo lasten sistem;
o Kombinirati razmišljanje "od zgoraj navzdol" z akcijo "od spodaj navzgor";
o Vedno združevati elemente in sisteme za skupno podporo oz. sinergijo;
o Uporabiti majhna in počasna sredstva;
o Podpirati raznolikost in delovati na mejah
o Biti pripravljen na spremembe.

Ti principi imajo neskončno možnost uporabe.

Iz majhnih združenj po celem svetu, v več kot 100 državah, je prišlo že mnogo znanstvenih spoznanj, ki uspešno demonstrirajo poti za nizko-energijsko prihodnost. Obilje poceni fosilnih goriv in materialno obilje nas je uspavalo in naredilo iz nas neke vrste mutante, ki se več ne zavedajo principov narave. Dvig cen nafte nas počasi zbuja iz primeža spanca.

Permakultura nam govori: energija prihaja iz sonca, zato je čas, da organiziramo tehnologijo in ekonomijo, tako da upoštevamo, da ima Zemlja omejitve, pri katerih so energija, voda, prst in drevesa še posebej pomembna za življenje. Ljudje, ko so enkrat izobraženi, so sposobni reševati svoje lastne probleme in zadostiti lastnim potrebam lokalno, zatorej jih je treba naučiti, da lahko naučijo druge.

Gospodinjstvo, ne tovarna, je vir bogastva, zatorej ustvarimo pokrajine, ki bodo nahranile ljudi, kjer ljudje prebivajo.

Permakultura bi bila prazna zgodba, če ne bi vodila v pozitivna dejanja. Če želite obrniti svet na glavo, potrebujete dobro idejo in veliko prakse. Principe permakulture lahko vključite kjerkoli, v gospodinjstvu ali pa v podjetju. "Permakulturniki" so ustvarili mestne kmetije, prehrambene gozdove, sončne domove, žive strehe, mestne in šolske parke, kjer si lahko utrgate hrano, zdravstvene centre, vodne parke, lokalne denarne sisteme, kmečke trge, ekovasi in svetovno univerzo.
Kaj bo vaš del zgodbe?

Resnični test trajne agrikulture je: ali izgradi in vzdržuje ogljik (organsko snov) v prsti. Za to potrebujemo drevesa, živali, previdno in pozorno opazovanje ter nov pogled na svet. Nobeno mehanizirano kmetijstvo tega ne zmore, samo ljudje, ki razumejo sorodstvo z Življenjem so tega sposobni. Zemlja potrebuje ljudi. V svetu pojemajočih virov, je pomemben obnovljivi vir naša kreativnost in neumrljiva povezanost z Zemljo. To se lepo vidi na vrtu, kjer se permakultura največkrat izrazi.

Medtem ko je prebivalstvo Zahodne civilizacije uspavano, postajajo svetovni problemi vedno bolj pereči. Vojne za nafto, divje potrošništvo, prazna ekonomija, epidemija debelosti, zastrupljenost in bolezni... lakota in bolezni na Jugu. Tvegam, da me označijo za utopista in romantika, vendar večino težkih problemov, bi lahko rešili s preobratom v zavesti in obnašanju. Moramo skrbeti za Zemljo in za ljudi ter deliti to, kar je višek s soljudmi, da lahko tudi drugi obogatijo. Zavestno moramo omejiti porabo in prebivalstvo. Ta etika je bistvena za permakulturo in ne pripada nobeni naciji vendar celemu človeštvu. Čas je, da ozelenimo planet.