Začarani krog žrtev-napadalec je le še en člen v verigi zasužnjevanja. Tako neprizanesljiv je, da se večina posameznikov sploh ne zaveda, kako je njihovo življenje krog stalnega izmenjavanja vlog žrtve in napadalca. Ko so žrtve, imajo seveda nekoga ali nekaj, kogar ali kar krivijo za to, kar se jim je zgodilo. In tudi ko so napadalci, pripisujejo ali sprejemajo krivdo.

S tem krogom je povezana tudi energija "rešitelja".

V svojem času, od izpred rojstva do sredine tridesetih let, sem izkusila veliko fizičnega, čustvenega in psihičnega nasilja. Bilo je zelo domišljeno in vztrajno. Cilj je bil, da se me zasužnji kot žrtev ali napadalca ali da se me odstrani. A ni delovalo, ker se nikoli nisem identificirala z nobeno od teh vlog. Šlo je preprosto za izkušnje.

V "pismu prijatelju" Yogi Society (tj. prvotni založnik knjig Yogija Ramacharake) pojasnjuje povezavo med Ramacharako in Atkinsonom. Namreč na splošno ljudje enačijo oziroma zamenjujejo Atkinsona in Ramacharako (kar se je zgodilo tudi pri slovenskem prevodu knjige "Znanost diha", v kateri je kot avtor izpostavljen prvo imenovanega namesto Ramacharaka, zdaj pa se pri založbi, pri kateri je slednja izšla, vsem bralcem in poznavalcem té in vseh drugih slovenskih prevodov knjig Yogija Ramacharake iskreno opravičujejo). Sedaj pa k samem pismu.

Dragi prijatelj,
Prav obžalovanja vredno je, da o Yogiju Ramacharaki ne ostaja nobeno biografsko delo. Še najbolj pa smo presenečeni nad tem, da dva človeka, ki sta pisála knjige, posvečene njemu, o Ramacharaki nista zapisála niti besede.

Če združimo dve besedili Jamesa Allena (kot v naslovu), nam ta dva predstavljata zaokroženo celoto, tj. očiščenje življenjske potí človeka in izvira njegovega življenja oziroma njegovega srcá.

V prvem besedilu "Pot čistosti" nam avtor prikaže pot, kako naj se človek očisti raznoraznih oblik strastí in kaj mu lahkó tó dôbrega prinese, katere vse probleme in njihove vzroke, ki se jih človek mogoče prej sploh ni zavedal, lahkó s tem reši, in kako naj najde mir, ki ga v današnjem svetu še kakó primanjkuje. V drugem besedilu "Iz srca" pa nas Allen opozorí na resnični izvor človekovega življenja. Namreč ravno v srcu se skriva tisto, kar potem človek živí. Človeka poziva, naj bo vendarle varuh svojega srcá, naj pazi, kaj vstopi vanj, in naj prečisti tisto, kar je v njegovem srcu nečistega.

Piše: Mag. Anita Škof v Karma plus

Priča smo spremembam, ki vodijo v Zlato dobo človeštva in po katerih se oznanja. Religije bodo razpadle in izražena bo brezpogojna Ljubezen. Svetovni sistemi se bodo zrušili, vstal bo Človek - enost moškega in pozabljenega ženskega principa, Boga-Boginje. Telepatsko komuniciranje bo nadomestilo množične medije, obujamo stvariteljsko notranje Zavedanje - SEM. Zaključili bomo ciklus razodevanja Duha skozi materijo in obvladovali materijo skozi Duha. Proces utelešenja Belega bratstva že poteka, pripravljamo se na prihod Mesije.

Ljubezen namesto religij
Živimo čas, ki ga je napovedal Jezus Kristus: "Ko pride On, Duh Resnice, vas bo uvedel v vso Resnico!" Doživljamo ga kot veliko duhovno prebujenje, preobrat navznoter. Izkušanje tega, da ima vsak lastno pot in individualen odnos do Boga-Boginje, kajti vera ni religija. Religija je sistem, ki lahko vero ubije. Vera je notranje vedenje, zaupanje in je Ljubezen, ki gore premika.

Obstaja mnogo različnih vrst in pojmovanj svobode. Duhovna, psihološka in materialna so tri vrste, ki bi lahko vključevale vse druge oblike, kot so ekonomske in politične svoboščine, s katerimi se ne bomo ukvarjali v tem članku, pa čeprav ne zanikamo njihovega pomena.

V vsaki od svojih oblik je svoboda gotovo relativna stvar. Mi v svoji zavesti vsak dan izkušamo različne stopnje svobode kot tudi različne stopnje pomanjkanja svobode. Dejansko mi vse bolj in bolj spoznavamo, da je izraz ‘relativno’ vključen v praktično vsako ugotovitev nekega dejstva, ki jo izrazimo.

Večkrat v svojih svetovanjih ali napovedih naletim na vprašanje: »Kaj je moje poslanstvo?« Priznam, tudi sama sem si ga nekoč postavljala. Moj najstnik mi je nedavno tega rekel: »Mami, kako si ti srečna, ker veš, kaj je tvoje poslanstvo«. In odgovorila sem mu, da sem resnično srečna in hvaležna, da je temu tako, vendar sem čakala na to skoraj 40 let, nekateri pa tega odgovora ne dobijo nikoli.

Kar želim povedati je to, da nihče drug ne more vedeti, kaj je vaše resnično poslanstvo. In če ga še niste začutili v srcu, potem nanj še niste pripravljeni.

Pridruži se nam v SVETOVNI SINHRONIZIRANI MEDITACIJI ENOTNOSTI
ob sončnem mrku 21. avgusta ob 20:11

Vse potrebne informacije in audio video, ki si ga predvajaš točno ob 20:11 v ponedeljek, 21.avgusta, najdeš tukaj. Za tiste, ki govorite angleško, je tu video v angleščini: 

UNITY MEDITATION at the Eclipse 2017-8-21 (guided version with an Angelic voice)

Povabi še svoje prijatelje ter duhovne in ostale skupine, v katerih deluješ.

Leta 1953 je Alice Bailey v knjigi objavila sedem simboličnih formul zdravljenja brez kakršnekoli razlage. Za vsakega izmed sedmih žarkov je podala eno formulo in namignila, da je te formule možno interpretirati na tri načine. V tem članku bom interpretiral formulo za drugi žarek, ki opisuje metodo svetovanja. Formula je sledeča: Naj se spusti energija zdravljenja, ki prinaša dvojno linijo življenja in njegove magnetne sile. Naj ta živa magnetna sila umakne in doda to kar je prisotno v sedmemu.

Štiri in šest si nasprotujeta – tri in sedem tudi in on se ne ukvarja s pet. Krožni, vključujoči vrtinec, ki se spušča v točko vznemiri, odstrani in doda in tako je delo opravljeno. Srce se vrti - dve srci se vrtita kot eno srce. Dvanajst znotraj vehikla, dvanajst znotraj glave in dvanajst na nivoju duše se jih trudi, sodeluje kot eno in tako je delo opravljeno. Dve energiji dosežeta to popolnost in tri katerih število je dvanajst odgovori na večjih dvanajst. Spoznano je življenje in leta se podaljšajo.

Kolikor bom dal, toliko bom dobil – ljubezni.
Moram najprej imeti, da bom lahko dal – ljubezen.
Kje dobiti tisti »nekaj«, da bom lahko dal – ljubezen.

Vsa vprašanja, ki si jih zastavljamo, imamo v sebi – že vemo.

Vemo, kaj je prav in kaj ne, vemo kaj je za nas najboljše in česa ne smemo početi – že vemo.
Vedno pa iščemo odgovore pri »drugih« ljudeh, namesto, da bi poslušali sebe in postali odgovorni za svoje življenje. Nihče ne more bolj vedeti, kaj je za nas najboljše, saj smo edinstveni, enkratni, neponovljivi in razlikujemo se po svojih duhovnih poteh toliko, da mora vsak izmed nas narediti njemu edinemu potrebne korake, da se nauči določene lekcije, ki se je mora naučiti.

Besedi um in razum lahko uporabljamo za označevanje različnih stanj zavesti. Oboje je sicer iz iste snovi. Um je recimo kot ocean in razum kot ledena gora na njem. Vendar ledena gora ne more spoznati narave oceana, dokler niso izpolnjene določene okoliščine, ki spremenijo strukturo ledu, tako da ta najprej postane čist in prevoden kristal, ki se končno izlije v ocean.

Led predstavlja trdo strukturo naših misli, ki nas vežejo na neko identiteto in ustvarjajo navidezno ločenost od oceana.

Razumski strukturi rečemo tudi ego, nečisti um, speči um, zamegljeni um, ujeti um itd…
Tudi ocean ima veliko imen, od Boga naprej. Zavedanju spokojne globine oceana enosti pravimo razsvetljenje.

Na sledi - sebi

Življenje ni nič drugega kot iskanje - samega sebe, svojega bistva. Tega se prav vsi nejasno zavedamo, saj je prav to tisto, kar nas žene naprej. Pri tem smo soočeni z neprijetno težavo: ne vemo, kje iskati! Žal vsi sprva iščemo zunaj sebe, v vse mogočih stvareh, v ekstremnih športih in razmerah, na skrajnih koncih sveta, dokler naposled z vso gotovostjo ne ugotovimo, da ni potrebno iti nikamor - vse, kar iščemo, imamo znotraj sebe.

Ko človek naposled odkrije, kam mora posvetiti z lučjo, kam je treba usmeriti svojo zavest, je to zmagoslavje pred dokončno zmago, ki ne more biti več daleč.

Nezemljani med nami
KAJ MORAMO VEDETI PRED RAZKRITJEM

Nizozemski pisatelj in raziskovalec Gerard Aartsen ter njegov pogled na Zemljo in druge svetove. Kako smo povezani.

»Glavni vzrok stiske ljudi v našem svetu je skozi stoletja vzdrževani občutek medsebojne ločenosti, ki se od nekdaj izkorišča za vsiljevanje prepričanja, kako je tekmovalnost nuja in pohlep vrlina. Čeprav takšen odnos do življenja dandanes še uničuje družbeno tkivo v mnogih državah sveta, pa bo prav ta skrajna polarizacija kmalu privedla kritično maso človeštva do tega, da bo uzrla edino zanesljivo alternativo:

Večkrat dobim vprašanje, kako veš, da te kliče tvoja duša? Kako veš, da je tisto, kar počneš, res klic duše? Morda je pa nekdo, ki si ga spoznal, s katerim hodiš po poti življenja, glasnik tvoj duše, ki ti pomaga razvozljati zapletene šifre v sporočilih, ki jih prejemaš vsakodnevno, a se te ne dotaknejo na takšen način, da bi te privzdignilo iz zimskega spanja, iz tistih najglobljih sanj, ter te postavijo na tisto mesto, kjer bi se že zdavnaj nekako »moral« znajti ter začeti opravljati svoje poslanstvo.

Kako veš, da tvoja duša sploh ve, kaj je dobro zate. V življenju ti gre dobro, morda si si celo ustvaril družino, podjetje, zgradil hišo in na videz ti ne manjka nič. In potem se od nekje vzame nekakšna tvoja duša, ki ti v trenutku vse tvoje življenje postavi na glavo in te prepriča, da je vse to le plod tvojega razmišljanja do sedaj, zadostitev nekim družbenim normam, da ti si veliko več in svetu lahko daš mnogo več od tega, kar mu daješ.

Ljudje zelo radi rečemo, da je vse v glavi. Čista resnica. Sicer malo poenostavljena, ampak drži - tako kot večina ljudskih modrosti.

Naš um je procesor, ki določa vsebino naše glave. Nekako prefiltrira vse vsebine v "etru" in v našo glavo spusti samo določene. Malo me spominja na kakšno spletno trgovino, kjer lahko s pomočjo raznih filtrov najdeš sebi primerne izdelke.

Tehnika v naši glavi je podobna, zaplete se edino pri tem, da se vse to dogaja na podzavestni ravni in si filtrov ne znamo enostavno prilagajati, oziroma jih izklopiti.

Če hočemo zapustiti sled za sabo, si moramo pridobiti veliko znanja in to znanje posredovati čim več ljudem. Še nikdar ni bila pridobitev znanja tako lahka kot sedaj v času elektronske komunikacije. Svoje znanje in izkušnje lahko posredujemo tja, kjer je vpliv na množice največji. Vsi si moramo prisvojiti neko fundamentalno znanje.

Vpliv na novega človeka imajo starši, zlasti mati, zato mora ona vedeti za bistvene potrebe novorojenčka. Potem so vsi učitelji in zdravniki, duhovniki in novinarji, ki predstavljajo svet, od katerega se nalezemo znanja in pogled na življenje. Da je človeštvo v bistvenih zadevah na napačni poti, je marsikomu jasno.

Jutro je megličasto, morda celo rahlo oblačno. Sem eno samo pričakovanje. Pripravim najnujnejšo prtljago in zajtrkujem na postelji. Malce zgodaj je še, ampak v resnici me to ne moti. Razočarana sem nad sirom, ker je nesramno slan za to zgodnje jutro, zato pa toliko bolj uživam v jogurtu. Vse je za nekaj dobro, če le hočemo tako gledati na življenje. Spet se mi posveti, kako globoko so v meni vzorci, po katerih živim. Sama pričakovanja in določila, kako mora biti. Vselej, ko pričakujem, sem lahko razočarana. To sem že ničkolikokrat izkusila, pa se še vedno vozim po tej tirnici.

Pravzaprav mi ni jasno, kako naj bom brez pričakovanj? Tukaj, daleč stran od domačega okolja, mi bo morda uspelo. Trenutno delujem tako, kot da ni nič nemogočega in da se vse da narediti. Spet nov vzorec, vendar se tega povsem dobro zavedam, zato je to drugače. Res mi to tukaj, v novem okolju, kjer me nihče ne pozna, to uspeva. Zanima pa me, kako bo to delovalo, ko bom spet doma. No, ampak to sedaj ni prav nič pomembno. Bo kakor bo. Samo nobenih pričakovanj, prosim.

Ali ste že kdaj pogledali okrog sebe in opazili, koliko ljudi se v pogovoru z drugimi ljudmi ''znajde v posebni prisiljeni drži, s prekrižanimi nogami''? Mislim na to, ko stojimo na mestu, čakamo, se pogovarjamo - ali ni naravno, da bi bili obe nogi vzporedno ena ob drugi, jaz pa vedno znova opažam - prekrižane noge – eno nogo damo na mesto čez drugo, človek s tem zgubi svojo stabilnost v pokončni drži, lahko bi ge le malo sunili in bo padel, sicer pa ali ni prav to odraz trenutnega stanja tega človeka?

Kaže na izredno ranljivost, na nemoč obrambe, na duševno stanje prepuščenosti trenutnim dogodkom? Na posebno stanje celotnega človeštva? In vse je prav dobro.

Tenzegriteta je sodobna verzija magičnih kretenj® staro mehiških šamanov. Beseda je sestavljena iz dveh besed, tenzije in integritete - izrazov, ki označujeta gonilni sili magičnih kretenj. Napetost je dejavnost, ki nastane s krčenjem in sproščanjem kit in mišic v telesu, integriteta pa je pogled na telo kot na celostno, popolno, dopolnjeno enoto.

Carlos Castaneda je poudarjal, da je izvajanje dolgih sklopov magičnih kretenj nadvse koristno, ker prisili praktikante Tenzegritete, da uporabljajo kinestetični spomin, ki pripelje do stanja, ko se izklopi notranji dvogovor in nastane tišina.

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Duhovni učitelj se pojavi tam, kjer je trpljenje
Nekateri ljudje naj bi imeli sposobnost komuniciranja z onostranstvom in dušami pokojnikov. Svetovni popotnik in duhovni iskalec Čandrapati* iz Gotovelj pri Žalcu je na svojih potovanjih večkrat imel videnja duhov - v Ukrajini je videl nemške vojake iz druge svetovne vojne; v amfiteatrih v Rimu in Puli zatrjuje, da kar mrgoli duhov; zaznal je tudi duše ponesrečenih v letalski nesreči DC-9 na Korziki.

Lani pa se mu je pripetilo nenavadno doživetje: povezal se je z dušo dekleta, ki se je pri dvajsetih letih smrtno ponesrečila, poleti leta 2015, in leto dni ostala ujeta v astralnem svetu.

Rojstvo!
Iz marsikatere neumnosti izstopimo, ko nas objame val energij nove zavesti. Vsaj tako so nas učili in usmerjali na višje nivoje zavedanja, božanske nivoje bivanja.
Ne potrebujemo prav veliko, da smo v tej zavesti ter zavedanju in bivanju tukaj na tej naši zemljici.

To kar me nekako preveva iz notranjosti bom poskusila izliti na papir, v upanju da ga bralec dojame na sebi najbolj soroden način.
Nekoč davno v odaljenem univerzumu kje ne obstaja čas in prostor smo upoklicani za današlje in tudi prejšnje naloge.
Koliko mi je znano in koliko dojema ta moja »pamet« ni prav veliko duš tukaj na zemlji, tako kot se nam zdi. Veliko je inkarnacij in prevečkrat jemljemo telesno obliko da dokončamo vse tisto zaradi česar smo sprejeli svojo naloga.

…vsem grešnim kozlom in vsem ostalim, predvsem tistim, ki mislijo, da to niso. Upoštevajoč staro modrost »Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal«, v dobri veri kanaliziram sporočila samozdravljenja za harmonijo telesa, duše in duha vsega in vseh, tako v službi, kot širše.

Na življenje gledam celostno. Ne delim na tvoje ali moje, kajti zame je vse eno, skupno, nedeljivo. Moja stopnja zavesti širi vpoglede v duhovne dimenzijo sobivanja z vami, v informacijski prostor, odkoder črpam informacije. Zavedam se, da je vsaka misel, tudi neizrečena, vsako čustvo, tudi neizraženo ali neizživeto, vsaka beseda, tudi neizrečena, da je vse kar ta trenutek dejansko mislimo ali počnemo, pa če nam je prav ali ne, del naše skupne zgodbe v službi in družbi.

Nov čudovit dan, novi lepi trenutki se ti ponujajo, zato jih izkoristi po svojih najboljših močeh. Zavedaj se lepih stvari, ki se ti dogajajo prav sedaj in se ti bodo nadaljevale čez celoten dan, le hoteti je treba! Kar moraš storiti je, da vsako slabotno misel nadomestiš z močno, vsako negativno misel nadomestiš s pozitivno, vsako sovražno misel nadomestiš z ljubečo, vsako potrto misel nadomestiš z vedro!

Stori to malo pa boš poln optimizma, radosti, sreče in dobre volje. Le pravilno naravnaj svoje misli in bodi dejaven! Izid prepusti bogu, ki ti vedno pomaga! Zavedaj se, da je v dnevu ogromno čudovitih trenutkov! Ne zamudi jih! Prejmi dar dneva in uživaj!

Zavedati se, da vse stvaritve tvorijo celoto, prebuditi v sebi človeka, ki se zave univerzalne zavesti, ter ozavestiti dejstvo, da je vsaka stvaritev izraz misli tistega, ki te misli ustvari. Tako preprosto in hkrati zapleteno, saj je običajna zavest vendarle vezana na obliko, in bistva življenja ne prepozna ali pa se ga zaveda le občasno.

Teža navad, nagnjen, želja, nas pogosto preokupira - kako pogosto je najvišji filozofski domet politiziranje ob dnevnih novicah. In kako pogosto gledamo neumne oddaje dokazujejo statistike gledanosti. Če jih nebi tako množično gledali, bi bili ponudniki prisiljeni prilagoditi program. Tudi narod in njegova vlada jedo iz istega korita in se prilagajajo okoliščinam, dokler ni dosežena meja. Absolutne definicije za poštenost in nepoštenost se tako ne da izpeljati na podlagi vzorca.