Pred dvema letoma so bile v Sloveniji stoletne poplave. Lani poleti smo dosegli nov temperaturni rekord - 40,6 °C v Cerkljah ob Krki. Letošnji januar je bil najtoplejši, odkar merimo temperaturo. Prejšnji teden pa smo doživeli do zdaj najobsežnejši žled.

Podnebnih sprememb se ljudje zavedamo, a se počutimo kot nemočne žrtve in nič ne ukrenemo. Čakamo le, da to stori država, je pred leti pokazala raziskava Eurobarometra.

Društvo Eko krog se je pritožilo na okoljevarstveno dovoljenje za proizvodnjo cementa v trboveljski cementarni, ki ga je agencija za okolje po več letih znova izdala januarja letos. V Eko krogu, kjer so pritožbo na ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovili prejšnji teden, opozarjajo, da v sprejetem okoljevarstvenem dovoljenju za Lafarge Cement ni bilo upoštevanih 82 hektarjev pridobivalnega prostora cementarniškega kamnoloma med Trbovljami in Hrastnikom niti ni upoštevanega mnenja zdravstvenega delavca. V društvu so sicer ugotovili tudi številne napake v dokumentaciji, ki je bila podlaga za izdajo dovoljenje.

Po mnenju Eko kroga izdano dovoljenje ne upošteva vseh priporočil mednarodno sprejetih najboljših dostopnih tehnologij za cementno industrijo. Te med drugim v izpustih zahtevajo določene nizke koncentracije amonijaka in nekaterih škodljivih onesnažil ter izogibanje surovini, ki vsebuje visoko vsebnost nevarnih organskih strupov.

Novo poročilo “Odpadki – neizkoriščen vir energije v Evropi“ (http://europeanclimate.org/wp-content-final.pdf) ugotavlja: Evropa ima velik in neizkoriščen potencial pridobivanja naprednih, nizkoogljičnih biogoriv iz odpadkov, nastalih v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji in v gospodinjstvih, vendar le, če bo določila visoke trajnostne okvirje in cilje za razogličenje goriv v prometu do leta 2030.

V projektu, ki ga je podprla koalicija tehnoloških inovatorjev in okoljskih nevladnih organizacij, ugotavljajo, da bi v primeru uporabe vseh trajnostnih odpadkov iz kmetij, gozdov, gospodinjstev in industrije za transportna goriva, ti lahko nadomestili 37 milijonov ton nafte letno do 2030. Povedano drugače, tehnični potencial trajnostnih odpadkov je enak 16 % potreb po gorivih v cestnem prometu v letu 2030.

Pred nakupom hiše ali parcele preverite energetski tok, ki ga v okolici vašega morebitnega novega domovanja ustvarjajo okoliške ceste in vodotoki.

Feng šuj nas namreč uči, da je prav položaj glede na ceste in potoke ali reke eden najpomembnejših pri presoji ustreznosti zemljišča za gradnjo doma.

Ker imajo ceste podobne značilnosti kot reke, lahko pri obeh uporabljamo podobna pravila. V obeh primerih iščemo srednje intenziven umirjen tok ceste ali reke, ki se v optimalnih pogojih nahajata pred in ne za stavbo, kjer bi jo slabili, namesto napajali z življenjsko energijo.

Koalicijo za gozd skrbijo pozivi po hitrem in obsežnem ukrepanju za »saniranje katastrofe«  
Neustrezna sanacija žledoloma lahko povzroči dodatno ekosistemsko in gospodarsko škodo, so prepričani v Koaliciji za gozd. Ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana so zato danes s pismom opozorili na grožnje v primeru pretirane zagnanosti za t.i. sanacijo gozdov po vremenski ujmi.

Njihovi pomisleki so predvsem:

1. če bo odstranjeno vse polomljeno drevje, posebej v javnih gozdovih, bodo vrste, ki so odvisne od odmrlega lesa, močno prizadete – ne le trenutno, pač pa za desetletja vnaprej; zaradi tega bo zmanjšana tudi odpornost gozda na prihodnje motnje;

GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN , ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI

ŠTAFETA SEMEN: PRIHODNOST JE V NAŠIH ROKAH – BODIMO AKTIVNI!

Eko civilna iniciativa Slovenije – Ekoci: ”Kdo bo poskrbel za nas, da v prihodnosti ne bomo lačni? ” Sami – tako, da posadimo čim več kulturnih rastlin na vrtičkih, balkonih, poljih, ki nam bodo dale plodove.

Rešitev je v zavedanju, da smo za svojo prihodnost odgovorni predvsem sami. Dozoreva v naših glavah, srcih in prehaja v dejanja, kako iz semen čim bolj sonaravno pridelati hrano in se povezati v bazo znanja ter somišljeniki. Potrebno se je aktivirati. Vsak po svojem znanju in zmožnostih.

Naši voditelji bodo 20. marca razpravljali o prihodnjih ukrepih Evrope v boju s podnebnimi spremembami, eno največjih groženj za naš planet. V luči uničujočih posledic podnebnih sprememb, kot so resna degradacija tal, nezanesljivost oskrbe s hrano in vodo ter izguba biotske raznovrstnosti, moramo v skupinskem duhu pokazati, da je za naš planet potrebno narediti več.

Politiki že pripravljajo svoja stališča do teh problemov. Ob tem potrebujejo dodaten pritisk javnosti, da bodo res sprejeli dogovor, ki bo naše države vodil k resničnemu preprečevanju podnebnih sprememb in z njimi povezanih problemov, s katerimi se spopadamo že danes.

Mi zbiramo! Pod tem geslom bo letos potekala že tretja izvedba akcije Star papir za novo upanje 2014, ki jo v Društvu Ekologi brez meja pripravljamo skupaj s podjetjem Dinos. Namen projekta je, da lahko vsak prebivalec Slovenije doda svoj list k boljšemu svetu. Zbiraj tudi ti in se nam pridruži na zbiralni akciji starega papirja, ki bo potekala med 17. marcem in 30. aprilom 2014.

Akcijo smo prvič izvedli leta 2011, jo ponovili leta 2012 in obakrat je bila zelo dobro sprejeta, sedaj pa imamo znova priložnost, da skupaj na enostaven in znan način pomagamo drugim.

Pomlad bo kmalu pred vrati in z njo ponovno priložnost za spomladansko čiščenje. Da ne bomo čistili samo domov in stanovanj, vas tudi letos vabimo, da očistimo in uredimo naše okolje. Naj zelenice, vrtovi, parki, gozdovi in vode ponovno zaživijo. Zavihajte rokave in se pridružite Ekologom brez meja, Turistični zvezi Slovenije in ostalim organizatorjem prostovoljnih čistilnih akcij.

Skupaj bomo s čistilnimi akcijami pričeli na svetovni dan voda, 22. marca 2014 in nadaljevali vse dosvetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila 2014.

Pri pripravi jedi nam po navadi nastanejo ostanki, ki jih ne pojemo ampak zavržemo. Ste kdaj pomislili, da bi lahko kuhinjske ostanke še uporabili, preden ti postanejo odpadek? Ali, da lahko celo zmanjšamo količino kuhinjskih ostankov tako, da jih ustrezno pripravimo in zaužijemo?

Biološki odpadki predstavljajo približno 50 % gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov. Med kuhinjske odpadke uvrščamo zelenjavne in sadne ostanke, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke (kavne, čajne), ne tekoče ostanke hrane (meso, kosti), pokvarjene prehrambne izdelke brez embalaže, papirnate robčke, brisačke in papirnate vrečke.

Vedno sem v zadregi, ko me ljudje sprašujejo kje delam. Pa ne, ker bi se sramoval dela v društvu, ampak ker je tako težko na kratko opisati že samo osnovni nabor zadolžitev, kaj šele realni. Da bi zmedo pokazal s primerom, sem si dober teden vnaprej izbral dan in ga sproti dokumentiral. Rezultat je v pričujočem članku.

Četrtek 15. 1. 2014, Ljubljana, čumnata.

07:57 Zbudim se par minut pred budilko in čeprav mi manjka še malo spanca, vem da bo dober dan. V istem hipu sem popolnoma buden in že v pripravah na delo.

Na blagajni Mercatorja je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje.

Gospa se je opravičila in mladenki razložila: ˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝

Blagajničarka ji je odgovorila: ˝ To je danes naš problem. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije.˝

Imela je prav - naša generacija ni imela te zelene miselnosti v starih časih.

Na obali Črnega morja temperatura narašča, saj so se Olimpijske igre v Sočiju začele. Temperatura pa ne narašča samo zaradi tekmovanj, športniki se na njih počutijo kot bi tekmovali na poletnih olimpijskih igrah.

Na teh »​​subtropskih olimpijskih igrah« so se res začela tekmovanja pri visokih temperaturah do 16 stopinj C. To je privedlo da se je pričel taliti tudi sneg na smučarskih progah in lahko se zgodi da bodo skakalci pristajali v lužah!

SESULI SPLETNO STRAN CI CELJA

Prebivalci nekaterih predelov Celja že leta opozarjajo, da se nekaj dogaja z zrakom in zemljo okoli njih. Pripovedujejo zgodbe o boleznih.

Pripovedujejo, kako je bilo v časih Cinkarne – delavkam, ki so se vozile v službo s kolesom, so nogavice na poti razpadle, živali so živele največ leto ali dve.

VIDEO

Od uvedbe okoljskih redarjev na Dunaju leta 2008 se je količina ilegalno odloženih kosovnih odpadkov, odvrženih cigaretnih ogorkov in pasjih iztrebkov znatno zmanjšala. Okoljske redarje, imenovane WasteWatcher, podpira 85 odstotkov Dunajčanov.

V šestih letih, odkar na kršitelje čistoče na Dunaju prežijo okoljski redarji, se je količina ilegalno odloženih kosovnih odpadkov zmanjšala za 41 odstotkov, število zapuščenih nakupovalnih vozičkov za 45 odstotkov in odvrženih cigaretnih ogorkov za 31 odstotkov. Tudi lastniki psov za svojimi štirinožci bolj vestno pobirajo iztrebke, saj jih v nasprotnem primeru čaka kazen v višini 36 evrov. Mesto Dunaj letno zagotavlja 20 milijonov brezplačnih vrečk za pasje iztrebke, ki jih je mogoče dobiti na 3.000 stojalih po celem mestu.

Načrt EU je do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na raven iz leta 1990 in povečati delež obnovljivih virov energije za 27 odstotkov. Okoljevarstveniki trdijo, da je plan neambiciozen in da bi bilo treba emisije do 2030. zmanjšati za vsaj do 50 odstotkov, cilji pa morajo slediti 80- do 95-odstotnemu zmanjšanju toplogrednih plinov do leta 2050.

Da bi omilili podnebne spremembe in preprečili segrevanje ozračja pod dvema stopinjama Celzija, bi poleg tega moral ves svet, ne le EU, znatno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Že ugibate, kakšno bo nadaljevanje stavka? Če bi si Angelina Jolie podrobneje pogledala, kako rastejo rastline, ne bi nasedla zgodbicam o tem, da geni določajo naše življenje – in posledično si zaradi gena BRCA1 ali BRCA2 v svojem telesu verjetno ne bi dala odrezati dojk.

Ali vas zanima, kaj nam lahko rastline povedo o tem, da naj bi geni določali našo usodo, čemur pravimo genski determinizem? Po domače povedano, požvižgajo se nanj. Drži, da je v genih rastline zapisana barva njenih cvetov, oblika sadežev in še marsikaj drugega, kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od številnih drugih dejavnikov.

Na ZPS smo skupaj z odvetnikom Janezom Tekavcem pripravili konstruktiven predlog sprememb Energetskega zakona, v delu, ki opredeljuje energetsko izkaznico. Prepričani smo, da v Energetskem zakonu predlagani način energetske izkaznice za potrošnike pomeni le nov, dodaten strošek.

Lastnikom ne daje druge izbire, kot da izkaznice naročijo pri zelo dragih strokovnjakih, čeprav predlagani način izdelave energetske izkaznice dejansko obsega le vnos podatkov, ki jih morajo posredovati sami lastniki stavbe v računalniški program, ki ga bo priskrbelo ministrstvo.

V Parizu je potekalo letno srečanje članov Zero Waste Europe mreže, ki jo sestavljajo nacionalne Zero Waste organizacije in lokalne skupnosti. Srečanja se je poleg predstavnikov iz 20 držav EU, udeležilo tudi slovensko Društvo Ekologi brez meja in preko programa Zero Waste Slovenija postalo nacionalna organizacija evropske mreže. Zero Waste Europe ima trenutno 300 članov, ki zastopajo 3 % prebivalcev EU.

Zero Waste presega zgolj ravnanje z odpadki, saj si preko uporabe načela podaljšane odgovornosti proizvajalca prizadeva za vzpostavitev krožnega gospodarstva in učinkovito rabo naravnih virov. Mednarodna Zero Waste Zveza je Zero Waste (nič odpadkov) definirala kot: »... Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga ...«.

Posledice žleda v Arboretumu Volčji Potok
Začetek februarja se tako kot za druge kraje po Sloveniji tudi za Arboretum Volčji Potok ni začel nič kaj obetavno. Napovedi o prihajajočem žledu, so se uresničile. Zajele so parkovni del Arboretuma in gozd.

V parku je drevnini lomilo vrhove in prevelike ter slabo pritrjene veje. Zaradi teže žleda in snega ima veliko dreves deformirane krošnje in se zaradi trajne deformacije lesnega tkiva, ne bodo vrnile v prvotno stanje. Posamezna drevesa so se zaradi prevelike obremenitve prelomila ali izruvala skupaj s koreninami. Ocenjujemo, da bo velika škoda tudi na grmovju, predvsem na oblikovanih pušpanih.

Težava: Podnebne spremembe se dogajajo tudi oziroma predvsem zaradi našega malomarnega odnosa do okolja, izpustov toplogrednih plinov, nekontroliranega krčenja amazonskega pragozda... Del posledic čutimo tudi v Sloveniji.

Zelena rešitev: Na lokalnem, slovenskem, evropskem in globalnem nivoju se Zeleni (Slovenijo v Evropskih zelenih zastopamo SMS-Zeleni) borimo za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. V nadaljevanju pa nekaj besed, kako lahko sami vplivate na okolje in s tem na našo prihodnost.

Za podnebne spremembe smo odgovorni vsi, saj med nami ni takšnega, ki okolja ne bi obremenjeval. Vsak izmed nas pa lahko stori nekaj, da k temu pripomore.

Široka koalicija , ki jo sestavlja 34 nevladnih organizacij ter organizacij kmetov in rejskih organizacij iz 27 evropskih držav, tudi iz Slovenije, vložila ugovor na patent na papriko podjetja Syngenta. Syngenta je patentirala odpornost na žuželke, ki so jo prenesli z divje paprike. Takšni patenti so etično sporni, povečujejo koncentracijo semenskega trga, ovirajo inovacije in posledično ogrožajo svetovno varnost preskrbe s hrano. Medtem ko je v Münchnu potekala vložitev ugovora, so zaposlenim na Evropskem patentnem uradu postregli z juho iz pekoče paprike.

8. maja 2013 je Evropska patentna organizacija (EPO) odobrila patent (EP 2140023 B1) podjetju Syngenta za papriko, odporno na žuželke. Divjo papriko z Jamajke so križali s komercialnimi sortami paprike. Divja rastlina je odporna na različne škodljivce, kar pomeni, da je patentirana odpornost že obstajala v naravi. Ne glede na to dejstvo pa Syngenta zahteva lastništvo nad rastlinami paprike, odpornimi na žuželke, ter njihovimi semeni in plodovi, čeprav so patentirane rastline nastale s konvencionalnim žlahtnjenjem. Takšnih rastlin vsekakor ne bi smeli patentirati v okviru evropskega patentnega prava.

Ob takšnih dnevih, ko nas pozimi končno razveseli sneg (ali znervira, odvisno od tega, v katero skupino sodite), verjetno bolj redko razmišljamo o podnebnih spremembah. Kljub temu vas vabim, da čez vikend, po tem, ko se nakepate in nasankate, ali pa ko se na toplem skrijete pred vremenom, tej temi namenite malo pozornosti. Podnebne spremembe so najresnejši izziv našega časa, zato vam v tem mailu pošiljam najnovejše dogajanje v EU in na koncu pripenjam še priložnost za aktivni angažma.

Evropska komisija je prejšnji teden predstavila cilje za podnebno-energetsko politiko EU do leta 2030. Po pričakovanjih so cilji premalo ambiciozni, kar je zaskrbljujoče, saj gre za največjo priložnost evropskega ukrepanja proti nevarnim podnebnim spremembam v zadnjih letih.