Višine gladine morja ob slovenski obali so od leta 2004 v povprečju za sedem centimetrov višje od srednjih obdobnih višin, včasih pa jih presegajo celo za 15 centimetrov. Arso višino morja na mareografski postaji Koper meri že od leta 1958. Iz grafa srednjih letnih višin morja v dolgoletnem obdobju opazovanj je tako razvidno, da do leta 2003 ni bilo večjih sprememb višin morja.

Višine so bile do 2003 večinoma za do pet centimetrov višje ali nižje od srednje obdobne višine. Od leta 2004 pa so letne višine morja višje od srednje obdobne višine morja za od pet do 15 centimetrov, v povprečju pa za sedem centimetrov, je pojasnil Igor Strojan z Arsa.

Ob tem je opozoril na specifično lego slovenskega morja, saj k izmerjenim višinam znatno prispeva narivanje morja ob severni del Jadranskega morja, ki ga povzročajo vetrovi iz južnih smeri ob prehodih ciklonskih območij.

"Ta pojav je bil v zadnjih letih pogostejši kot navadno. Znižani zračni tlak in veter iz južnih smeri sta bila pogostejša, burja kot veter, ki znižuje višino morja ob slovenski obali, pa redkejša," je navedel Strojan. Na Arsu prav te spremembe vidijo kot poglavitni vir višjih višin morja v zadnjem desetletju.

Najnevarnejša je kombinacija obeh vrst sprememb
Napoved pogostejših in intenzivnejših vremensko neugodnih pojavov pa je po njegovem mnenju bolj skrb vzbujajoča kot dvig temperatur. Najbolj neugoden razvoj dogodkov pa bi bila po njegovem mnenju kombinacija obeh dejavnikov.

Širši urbani del slovenske obale je sicer večinoma zgrajen na višini, ki je zdaj le redko izpostavljena poplavljanju. "Postopno prilagajanje najbolj izpostavljenih delov obale je, kot kaže, za zdaj dovolj učinkovito, v nadaljevanju najbolj neugodnega razvoja pa bi bil lahko dosežen poplavni nivo, ki bi zahteval posege v širši del urbane obale," meni Strojan.

Vir: rtvslo.si