Dosežen je bil kompromis glede gensko spremenjenih organizmov, ki so ga sprejele članice EU-ja, zdaj pa ga mora potrditi še Evropski parlament, kjer pa bitka ne bo lahka. Kompromis, ki so ga preteklo sredo dosegli veleposlaniki članic pri EU-ju, članicam dopušča, da bo ta lahko zavrnila pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju iz razlogov, ki niso povezani zgolj z zdravjem, temveč bo lahko na primer svojo odločitev utemeljila tudi z razlogi, povezanimi z vplivom pridelave teh proizvodov na okolje.
Kompromis sicer določa, da bodo morale članice, ki se bodo odločile za prepoved pridelave GSO-je, vseeno dovoliti njihov prevoz čez svoje ozemlje. Poleg tega kompromis vključuje še klavzulo o pregledu direktive o okoljsko spremenjenih organizmih po štirih letih.
Ta kompromis naj bi potrdili okoljski ministri EU-ja na zasedanju 13. junija. Če bodo dosegli dogovor, bo ta izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki pa bodo po pričakovanjih težavna, saj je parlament zahteval ambicioznejše rešitve.
Zdaj se v EU-ju prideluje le ena vrsta gensko spremenjenega proizvoda - Monsantova koruza MON810, in to v glavnem v Španiji. Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolil pridelavo v letu 2010, je bil gensko spremenjeni krompir, vendar je bil prodajno neuspešen, zato so ga po dveh letih umaknili s trga.
Dosežen je bil kompromis glede gensko spremenjenih organizmov, ki so ga sprejele članice EU-ja, zdaj pa ga mora potrditi še Evropski parlament, kjer pa bitka ne bo lahka. Kompromis, ki so ga preteklo sredo dosegli veleposlaniki članic pri EU-ju, članicam dopušča, da bo ta lahko zavrnila pridelavo gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju iz razlogov, ki niso povezani zgolj z zdravjem, temveč bo lahko na primer svojo odločitev utemeljila tudi z razlogi, povezanimi z vplivom pridelave teh proizvodov na okolje.
