Družba naj se aktivira in mesto jo bo podprlo - Janez Koželj: »Trajnostni razvoj ni prisila odrekanja, temveč dvigovanje kakovosti bivanja.« - Začasna raba zemljišč najustreznejša, a birokratsko najbolj zapletena 

Trajnostni razvoj v urbanih območjih je koncept napredka, dolgoročni pogled na svet in v okviru socialne ekologije danes nemogoč, so menili na včerajšnjem posvetu v Mestni hiši Trajnost je lepa čednost. »Pobuda mestnih oblasti je za trajnostni razvoj urbanih območij pomembna, a podlaga za družbene spremembe bo dogajanje od spodaj,« je strnil Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora. Posvet je organizirala Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v okviru projekta Ljubljana 2020, ki ga sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

V neformalnem osnutku Partnerskega sporazuma med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014-2020 (stran 145) je za Slovenijo predvidenih 86 milijonov evrov za celostne ukrepe za trajnostni razvoj urbanih območij v okviru ESRR na nacionalni ravni. Pri njihovem sprejemanju je zato veliko moč civilni družbi poleg Marka Peterlina pripisal tudi Matej Zonta, koordinator mariborskega projekta urbanih vrtov Urbane brazde:

»V času Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 smo mi pristopili k Mestni občini Maribor in ustregli so nam, da z javnim prostorom razpolagamo s prostimi rokami. Mikrovizija trajnostnega razvoja živi še danes. A trajnostni razvoj v trenutnem kapitalističnem sistemu, kot ga razume socialna ekologija, ni možen. Ljudje se morajo aktivirati.«

To se po mnenju ljubljanskega podžupana Janeza Koželja v Ljubljani že dogaja: poleg skupnostnih pobud v parku Tabor, Savskem naselju in Križevniški ulici se zametki družbenega prebujanja na področju skupinskega vrtnarjenja, uporabe vozil ali stanovanjskih enot kažejo tudi v Trubarjevi ulici, Litostroju in še kje. »Dobronameren sem do vseh iniciativ in jih spodbujam.

A z naše strani verjamem v počasne, praktične, neradikalne spremembe. Mesto je v sedmih letih površine za pešce povečalo za šestkrat, trenutno je najbolj vroča razprava o zgoščevanju poseljenosti znotraj avtocestnega območja, prizadevam si za rezoning – zapuščena stavbna zemljišča spreobrniti v primarno rabo, ki je pogosto kmetijska,« je naštel Koželj.

V zvezi s tem je občinstvo v viziji trajnostne Ljubljane 2020 prepoznalo začasno rabo zemljišč v trajnostne namene, kot je trenutno v primeru KUD Obrat, ki je ob Resljevi cesti s projektom Onkraj gradbišča omogočilo skupnostne vrtičke. »Takšna raba zemljišč je najbolj trajnostna,« je menil Koželj, »a žal se zatakne pri klasifikaciji zemljišča na nacionalni ravni. Prerod mesta bi se lahko zgodil, če bi določen uradnik podpisal dokument, ki bi dopuščal lažjo začasno rabo zemljišč.«

Več o projektu Ljubljana 2020 je na tej spletni povezavi.