Tehnološki privrženci radi kupujemo nove naprave od telefonov, tablic, prenosnikov in še več. Žal pa se te naprave s časom upočasnijo. Toda najhuje je, da trajanje baterije že po dveh letih pade pod polovico. Kako lahko ponovno vdihnemo nekaj življenja v svoje stare naprave?

Menjava baterije je možnost, ki jo spregleda kar večina Slovencev. Večina raje trpi slabše delovanje ali pa kar kupi novo napravo. Toda zakaj bi zapravljali večje količine denarja, če lahko preprosto obnovimo stare naprave. Tudi če jih imate namen prodati, bo vaša naprava bolj vredna z brezhibno delujočo baterijo.

V evropskem raziskovalnem centru, EU JRC, so objavili novo študijo na temo količin odpadne hrane. Po njihovi oceni povprečen Evropejec zavrže za 123 kilogramov hrane ali 16 % vse hrane, ki doseže potrošnike. Po njihovi oceni se bi lahko skoraj 80 % te hrane izognili, to je 97 kilogramom. To pomeni, da na ravni EU zavržemo 47 milijonov ton hrane, kateri bi se lahko izognili z metodami dobrega gospodarja in spremembami v ravnanju s hrano. Za razliko od preteklih študij, so strokovnjaki EU JRC ocenili še porabo vode in dušika za proizvodnjo te hrane.

Študija z naslovom Lost water and nitrogen resources due to EU consumer food waste temelji na podatkih iz Velike Britanije, Nizozemske, Danske, Finske, Nemčije in Romunije, med katerimi sicer obstajajo bistvene razlike v vzorcih potrošnje zaradi različnih življenjskih stilov in kupne moči.

Ekologi brez meja in Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije pripravljamo konferenco o krožnem gospodarstvu, ki bo 3. novembra 2015 potekala na Brdu pri Kranju. Odgovorila bo na dve ključni vprašanji za Slovenijo: bomo zgodbe krožnega gospodarstva soustvarjali ali zgolj opazovali; in če se odločimo za takšen prehod, kako ga bomo izvedli in kaj za to potrebujemo?

Evropska komisija je lani objavila sveženj o kožnem gospodarstvu, ki se ga je nova komisija odločila do konca leta 2015 nadgraditi z ambicioznejšim predlogom. Maja letos je Komisija objavila Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo, konec maja pa odprla javno posvetovanje, ki se je zaključilo konec avgusta. Medtem nekatere države, regije in podjetja v modelu že prepoznavajo priložnosti.

Z novim šolskim letom, se je letos že šestič zapored začel vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki ga izvaja društvo Planet Zemlja, katerega poslanstvo je komuniciranje okoljevarstvenih tem. Natečaj, ki ga društvo izvaja z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, sodelujočim ponuja vrsto zanimivih projektov, skozi katere mladi pridobivajo nova znanja.

S projektom želi društvo doseči, da bi odgovoren odnos do sočloveka, vseh živih bitij in narave, postal način življenja prihodnjih generacij. Doslej je v natečaju sodelovalo prek 300 zavodov ter 45.000 sodelujočih otrok, mentorjev, staršev in drugih zaposlenih v zavodih iz vseh regij Slovenije.

Obujanje tradicionalnih znanj in veščin kot odgovor na sodobne socialne, ekonomske in okoljske izzive 
Globalizirana sodobna družba in gospodarstvo s svojo hiperprodukcijo, prevlado velikih proizvodnih in trgovskih korporacij, individualizmom, obravnavanjem delovne sile kot samo še enega blaga na »vsemogočnem« prostem trgu ter podivjanim potrošništvom povzročata izginjanje tradicionalnih veščin in znanj ter odtujevanje delavca od svojega dela, siromašita raznolikost in predstavljata na videz nerešljiv problem za omejene naravne vire našega planeta. Kot kažejo navdihujoči primeri iz letošnjega Umanoterinega Kataloga trajnostnih skupnostnih praks, se je pri iskanju učinkovitih odgovorov na mnogo tovrstnih izzivov včasih treba ozreti tudi v preteklost.

Oživljanje, razvoj in izmenjava tradicionalnih znanj in veščin na eni strani prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, prenosu znanj ter krepitvi identitete lokalnih skupnosti, na drugi strani pa lahko predstavljajo tudi učinkovit način za spodbudo ustvarjalnega dela, medgeneracijskega sodelovanja in zavedanja o pomenu (lokalne) kulturne in naravne dediščine.

Britansko državno podjetje, ki skrbi za javno cestno omrežje Highways England je predstavilo nadvse zanimivi projekt, ki bo nedvomno pripomogel k večjemu povpraševanju po električnih avtomobilih.

Podjetje bo namreč še pred koncem avgusta pričelo s preizkušanjem prve ceste na svetu, ki bo poskrbela za to, da se bo električni avtomobil polnil med vožnjo. Polnjenje se bo kakopak odvijalo brezžično (brez kontakta med avtomobilom in cesto), in sicer s pomočjo indukcije.

Z oživljanjem prostora do trdnejše skupnosti, bolj zdravega okolja in višje kakovosti bivanja 
Če velja starogrški pregovor, ki pravi, da zdrav duh lahko prebiva samo v zdravem telesu, potem to trditev verjetno lahko razširimo tudi na družbo in ugotovimo, da je zdravje (v najširšem smislu) neke skupnosti odvisno od zdravja okolja oz. prostora, v katerem ta skupnost živi.

Številni uspešni primeri v svetu in pri nas dokazujejo, da je z načrtno revitalizacijo prostorov poleg ohranjanja dediščine ter izboljšanja naravnega okolja mogoče »prebuditi« tudi skupnost, ki prostor poseljuje, okrepiti njeno identiteto in družbeno kohezijo ter s tem občutno izboljšati splošno kakovost bivanja. Umanotera je nekaj takšnih zgodb predstavila v katalogu trajnostnih skupnostnih praks.

Projekt javnega podjeta Wiener Stadtwerke bo do 2018 z aktivnim spodbujanjem v obliki subvencij in izobraževanj ter električnimi polnilnimi postajami na Dunaj pripeljal 250 električnih taksijev.

Prometna politika mesta Dunaj se v zadnjih letih osredotoča na e-mobilnost. Medtem ko večina prevoznih sredstev dunajskega javnega prometa že vozi na električni pogon, so sedaj na vrsti avtotaksiji. Projekt javnega podjetja Wiener Stadtwerke je zmagal na razpisu avstrijskega Zveznega ministrstva za promet, inovacije in tehnologijo. Do leta 2018 načrtujejo, da se bo v dunajski promet vključilo 250 električnih taksijev. To bi pomenilo skoraj dvakratno povečanje električnih avtomobilov in okoli pet odstotno povečanje števila vseh taksijev na Dunaju.

Podjetja in lokalne skupnosti vabljeni k  evidentiranju dobrih praks
Začel se je tretji krog projekta »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«, ki bo slovenski javnosti predstavil domače in tuje dobre prakse na področju zniževanja izpustov CO2.. Projekt bo predstavil različne praktične rešitve, ki so se zadnja leta razvile v Sloveniji in Evropski uniji in ki si prizadevajo za blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje nanje ter za uveljavitev načel trajnostnega razvoja, hkrati pa prispevajo h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Dvajset najboljših dobrih praks bo Umanotera med novembrom 2015 in avgustom 2016 predstavila javnosti.

V Umanoteri vabijo podjetja, občine in ostale organizacije, ki že izvajajo aktivnosti za pomembno zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter hkrati ustvarjajo prihranke in druge koristi, k sodelovanju pri evidentiranju dobrih praks. O svojih ali drugih dobrih praksah jih obvestite preko spletnega obrazca na info@umanotera.org. V pomoč pri odgovoru na vprašanje »Kaj je dobra praksa?« so na voljo smernice za evidentiranje dobrih praks. Evidentiranje dobrih praks poteka do 30. septembra 2015.

S skupno odgovornostjo do blaginje: najlepši primeri vključujočega upravljanja pri nas 
Kaj bi lahko imele skupnega tako različne organizacije, kot so zadruga prevajalcev, podjetje za izdelavo oken, krajinski park in ekološka sirarna? Po organizacijskih oblikah in področju delovanja jih druži le malo, a njihovo uspešno delovanje se opira na zelo podobna temeljna načela. Vse so namreč prepoznale pomen in izkoristile prednosti t. i. vključujočega upravljanja.

To temelji na soodločanju, skupni odgovornosti, transparentnosti in tesni vpetosti v lokalno skupnost. Ti in podobni primeri, ki jih je Umanotera zbrala v letošnjem Katalogu trajnostnih skupnostnih praks, dokazujejo, da so za celovito uspešnost – ustvarjanje skupne blaginje vseh sodelujočih, zunanjih deležnikov in lokalne skupnosti – sodelovanje, odprtost in demokratična organizacija velikokrat koristnejši kot tekmovalnost in stroga hierarhija.

Svetli zgledi trajnostne oskrbe za lažjo in prijetnejšo pot do kakovostnejših ter okolju in človeku prijaznejših dobrin.
Globalna trgovina in na videz brezmejna rast svetovne potrošnje sta med glavnimi dejavniki siromašenja naših naravnih, pa tudi človeških virov. S kupovanjem, souporabo ali izmenjavo lokalnih in okolju prijaznejših izdelkov in storitev lahko pridobimo marsikatero prijetno in koristno izkušnjo, poskrbimo za svoje zdravje, spotoma tudi kaj prihranimo, obenem pa učinkovito pripomoremo k razvoju in povezanosti lokalne skupnosti.

Tudi pri nas čedalje več uspešnih zgodb na tem področju kaže, da se prava blaginja ustvarja v lokalnih ekonomijah na podlagi spoštovanja okolja in človeka. Umanotera je nekaj takšnih zgodb predstavila v novem katalogu trajnostnih skupnostnih praks.

Organizacija Greenpeace je na obzidje Župnijske cerkve Sv. Jurija v Piranu projicirala sporočila v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, madžarskem in angleškem jeziku, s katerimi je opozorila na trenutno naftno mrzlico, ki se dogaja ob Jadranu. 

Z napisi S.O.S. za Jadran, Sonce ne pošilja računov, Budućnost je obnovljiva, Keep oil in the soil, Olaj helyett megújulókat!, No trivelle, si rinnovabili! je države Jadranske regije pozvala, da razvijejo program zaščite skupnega morja in namesto novih naftnih avantur investirajo v izkoriščanje obilice sončne energije, ki jo premore širše Sredozemlje. V svojih sporočilih se je organizacija zahvalila tudi vsem, ki so v preteklih mesecih podprli skupino S.O.S. za Jadran. Projekcija pa je bila tudi začetek aktivnosti, s katerimi bo organizacija v teh dneh na slovenski obali prikazovala potencial sončne energije.

Svet se sooča z izjemnim porastom divjega lova zavarovanih živali kot so sloni, nosorogi in tigri, zato je Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov (ZN) sprejela zgodovinsko resolucijo, ki obvezuje vse države, da okrepijo svoja skupna prizadevanja za končanje svetovne krize krivolova in ustavijo nezakonito trgovino z zavarovanimi živalmi.

Resolucija ZN »Tackling the Illicit Trafficking in Wildlife«, ki sta jo predlagali Gabon in Nemčija in je podprta s strani 70 drugih narodov, je rezultat treh let diplomatskih prizadevanj. To je prvič, da so vsi narodi priznali resnost problema krivolova prostoživečih živali in nujnosti, da združijo sile v boju proti le-temu.

Dan ekološkega dolga letos 13. avgusta - Vsako leto ga dosežemo prej
Od avgusta dalje živimo na našem planetu za letos “na kredit”: obeležujemo t.i. dan ekološkega dolga. Gre za oceno dneva v posameznem letu, ko ekosisteme in vire črpamo oz. obremenjujemo bolj, kot je nosilna sposobnost planeta, kar vodi v njeno zmanjševanje in neravnovesje. Leta 2000 je bil dan ekološkega dolga oktobra, letos pa je že avgusta.

Dan ekološkega dolga (v angleščini Ecological debt day, poznam tudi kot Earth overshoot day) je sredi 70-ih let prejšnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation, partnerska organizacija Global Footprint Network pa vsako leto s kampanjo opozarja na ta dan "izpraznjene letne ekološke blagajne", kot je pojav poimenoval slovenski akademik Jože Trontelj.

Kaj imajo skupnega IKEA, skandinavsko uradništvo in Matsentralen (banka hrane) v Oslu? Common sense ali prosto po naše, zdravo pamet. Problemov ne zapletajo, postopkov ne obremenjujejo, o vsem se dogovorijo in, ne boste verjeli, dogovorjenega se celo držijo in sporazume spoštujejo.

Z minimalno rabo “zakonske podlage” ustvarijo pogoje za prostovoljne dogovore na ravni industrije in drugih deležnikov. Raziskovalci so vključeni od začetka. Administracija in industrija njihovo delo in rezultate uporabljajo. Veliko vsebin za učiti se. Sploh če upoštevamo splošno nagnjenje slovenskega javnega mnenja, da si želimo socialno-gospodarski model skandinavskega tipa tudi doma.

Mrtve korale, tropske ribe, naftni madeži ...
Pri nevladni organizaciji Alpe Adria Green največjo grožnjo slovenskemu morju vidijo v načrtih Hrvaške o izkoriščanju nafte in plina iz nahajališč pod morskim dnom.

To pa je le eden od dejavnikov, ki napovedujejo spremembe v slovenskem morju. Na to občutljivo okolje namreč pritiskajo tudi dvig temperature morja, morebitne okoljske nesreče, vse večji ladijski promet in turizem.

»Največja grožnja je načrtovano poskusno vrtanje za plin iz naftnih ploščadi, pri čemer se lahko zgodi, da plin in drugi sedimenti uidejo v morje. Posledice bi lahko bile podobne kot v Mehiškem zalivu. Hrvati nameravajo kljub nasprotovanju Italije in delno Slovenije to investicijo izvesti,« pravi predsednik organizacije Vojko Bernard in opozarja, da je nam najbližja načrtovana vrtina pri Savudriji pred Piranskim zalivom.

Voditelj katoliške cerkve je objavil okrožnico, s katero opozarja na tveganja potrošniške družbe in poziva k Zero Waste konceptu.

Pred dvema letoma je papež Frančišek na YouTubu objavil video, v katerem izraža priznanje zbiralcem odpadkov za njihovo delo. Takrat je povedal, da »živimo v potrošniški kulturi, v kateri ne zavržemo le stvari, pač pa tudi ljudi.« Alternative pa ohranjajo okolje, ustvarjajo delovna mesta in človeškemu življenju vračajo dostojanstvo.

V dveh letih in pol se je papež Frančišek srečal z zbiralci odpadkov v Indiji, Ekvadorju, Argentini, Braziliji in na Filipinih in v tem času v svojih govorih večkrat opozoril na okoljske probleme. Med letošnjim obiskom na Filipinih se je dotaknil uničujočih posledic podnebnih sprememb in dejal, da je uničevanje okolja postalo vir trpljenja na globalni ravni. V svojem govoru januarja v Manili je papež opozoril na negativne posledice potrošniške družbe ter poudaril potrebo po skrbi za okolje.

Sončne elektrarne so vse bolj uveljavljen alternativni način za pridobivanje električne energije, saj je sončna energija neusahljiv vir. Tega se zelo dobro zavedajo pri dubajskem podjetju Smart Palm, saj so pripravili nadvse zanimivi koncept pametnepalme, ki bo postavljena na kar 103 lokacijah širom Dubaja. 

Pametna palma združuje moderno obliko in učinkovite sončne celice, ki podnevi shranjujejo dragoceno električno energijo in jo ponoči uporabijo za napajanje vseh njenih funkcij. Pametne palme se bodo uporabljale tako za dekoracijo mesta kot tudi kot brezplačne dostopne točke Wi-Fi, kot polnilne postaje za pametne mobilne telefone in tablične računalnike, kot turistični vodiči za turiste preko zaslonov občutljivih na dotik in še mnogo več.

Varstvo okolja je plemenita dejavnost posameznikov in podjetij za zaščito in ohranjanje narave pred prevelikim izkoriščanjem naravnih dobrin in onesnaževanjem. Da je varstvo okolja pomembno, se zagotovo zavedajo tudi pri nizozemskem gradbenem podjetju VolkerWessels, saj so izumili novo tehnologijo, ki bo omogočala izdelavo »recikliranih« cest kar s pomočjo odvrženih plastenk.

Novi material naj bi bil celo bolj vzdržljiv od asfalta, bo zahteval manj vzdrževanja in bo lahko celo zdržal večje temperaturne obremenitve, in sicer med minus 40 stopinj Celzija in plus 80 stopinj Celzija. Pri podjetju VolkerWessels celo zatrjujejo, da bo njihov novi material omogočal hitrejšo gradnjo cest, hkrati pa jih bomo lahko uporabljali celo za namestitev plinske ali druge napeljave pod njenim površjem.

Sodba obsodbe Evropskega sodišča za odlagališče Porto San Rocco v Miljah, je pomembna prelomnica za nerešena vprašanja onesnaževanja okolja v Trstu. In tudi uspešen zaključek tožbe za zaščito okolja in javnega zdravja, ki seje začel pred mnogimi leti z par osebami, ki so se začeli boriti proti večini.
Zgodovina tega odlagališča odlično predstavlja boj proti ilegalnemu sistemu brezvladja, ki vlada v Trstu. To je sistem z institucionalno tradicijo in zato ga je težko premagati. Je težje kot v  volilnih deželah mafije.

Dvanajst let je minilo, odkar je bila podana pritožbo glede odlagališča za nevarne odpadke, ki se je bilo pod pokroviteljstvom lokalne samouprave Porto San Rocco, to je tistega dela, ki naj bi postal vodilni eksponat za ves morski turizem na Jadranu. In namesto tega, je postal eden od vrtišč neizčrpnega sistema nenadzorovanega odstranjevanja odpadkov, ki je od vedno delovala v Trstu (vsaj od določbe prihoda Italijanske republike v to deželo) z trdnimi prepletanji med institucijami in organiziranem kriminalu (bi rekli institucionalizirano). Celotna marina Porto San Rocco v Miljah je bila uporabljena zato, da so udobno izginili strupeni odpadki pod zemljo, medtem ko na vrhu tega ogromnega nezakonitega odlagališča, so bile zgrajene hiše, trgovine, privez čolnov, zelene površine.

Italijanske oblasti skušajo izbrisati sledi svojih okoljskih kriminalnih dejanj. Legalizirati želijo smetišča, kamor so šestdeset let odlagali odpadke. Radi bi izbrisali okoljska kriminalna dejanja in, da bi to naredili, uporabljajo svojo javno administracijo, ki s kršitvijo italijanskih in evropskih zakonov želi zanikati okoljsko problematiko Trsta.

Ta del Trsta (območje Furlanije Julijske krajine) je postalo ogromno smetišče Italije. Najbolj “nezaželene” smeti, ki jih je institucionalizirana mafija hotela skriti, so končale na tem mestu, na tem delu jadranske obale.

Skoraj pol milijona ljudi (končno število je dostopno na https://www.naturealert.eu/sl) je v okviru javnega posvetovanja pozvalo Evropsko komisijo, da ohrani evropske zakone za varstvo narave – kar je največje število odgovorov doslej v zgodovini Evropske unije (1). Javno posvetovanje se bo zaključilo v nedeljo 26. julija, ob polnoči.

Največje evropske okoljske organizacije (2), so v maju pričele s kampanjo »Alarm na naravo« (3) kot odgovor na predlog Komisije, da preuči, ali je potrebno spremeniti obstoječo EU zakonodajo za varstvo narave. Kampanja se, namesto za spremembe, zavzema za boljše izvajanje in izvrševanje obstoječih pravil, določenih z Direktivo o pticah in Direktivo o habitatih.

Na voljo je le še dva dni časa, da izrazite svoje mnenje glede javnega posvetovanja Evropske komisije o spremembah evropske okoljske zakonodaje. V vseevropski kampanji »Krik za naravo«, ki so jo 12. maja pričele nevladne organizacije WWF, Friends of the Earth Europe, Evropski okoljski urad (EEB) in BridLife, je svoj glas proti spremembam okoljskih direktiv oddalo že 470.000 ljudi.

Cilj kampanje, ki se bo zaključila 24. julija, je ohraniti zakonodajo, ki varuje naravo v Evropi: Direktivo o habitatih in Direktivo o pticah. Direktivi sta prepoznani kot najmočnejše zakonodajno orodje na svetu na področju zaščite živali, rastlin in habitatov. Zahvaljujoč tej zakonodaji ima Evropa največje svetovno omrežje zavarovanih območij Natura 2000, ki zajema kar petino evropskih kopenskih in 4% morskih področij.