Pozivamo vas, da  ukrepate v primeru odlaganja odpadkov v peskokopu Črna. Kot vas obveščamo že od poletja 2014 dalje, v peskokop od leta 2012 Calcit d.o.o. dovaža odpadni material.

Večkrat so v peskokop Črna dovažali tudi mulj od pranja železniških vagonov, ki naj bi ga po naši prijavi in posredovanju inšpektorja za okolje odstranili, za kar naj bi bil izdan evidenčni list in odpadki odpeljani na deponijo Kovor. Glede na javno objavljene izjave direktorja Komunale Tržič, gospoda Sebastjana Zupanca v Delu 3.1.2015,  ti odpadki niso bili odloženi na deponiji Kovor.

EKO podeželje premika meje: slovenski ekološki med prvi na svetu, nagrada za najbolj inovativnega mladega kmeta in prva EKO mobilna aplikacija v Sloveniji

Dve slovenski ekološki kmetiji, ki sta članici zadruge EKO podeželje, sta prejeli prestižni nagradi: ekološki čebelar Ivan Bračko je zmagal na svetovnem ocenjevanju ekološkega medu BIOLMIEL v Italiji 2014, Boris Uranjek z Izletniške-ekološke kmetije Uranjek »Pri Baronu« pa je prejel nagrado Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za inovativnost v kmetijstvu - najbolj inovativni mladi kmet. Poleg tega EKO podeželje z.o.o. uvaja na trg prvo EKO mobilno aplikacijo, ki na enem mestu združuje ekološke kmetije v Sloveniji.

Osnovno šolo Dobrova pri Polhovem Gradcu je obiskala KARAVANA VARNE KEMIJE, in se je ustavila tudi v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Gre za projekt, ki ga društvo Planet Zemlja izvaja že od leta 2010, ko smo obeležili mednarodno leto kemije. Projekt od leta 2013 podpira podjetje MAKOM, proizvajalec mikrobioloških čistil iz Velenja.

Z namenom osveščanja o poteh do boljše kvalitete bivanja ter zdravja so učenci 8. razredov OŠ Dobrova danes lahko slišali, da povprečna družina na leto porabi polno kopalno kad čistil. »Kemikalije najdemo povsod, tudi ko čistimo naš dom. Tam običajno eno vrsto umazanije, zamenjamo z drugo. Sicer pa je največ strupenih kemikalij hkrati v osvežilcih prostorov. Tam najdemo: benzen, formaldehid, stiren, toluen, klorbenzen, ftalati, umetne dišave…« pravi predavateljica, univ.dipl.inž. živilske tehnologije, Tatjana Kruder.

Po svetovnih oceanih naj bi plavalo 5.250 milijard plastičnih delov, ki skupaj tehtajo 268.940 ton. Ti odpadki letno ustvarijo za 13 milijard dolarjev škode pomorskim ekosistemom, ribičem in turizmu. Pri organizaciji Worldwatch Institute so opozorili na to, da svet iz leta v leto proizvede več plastike, njena proizvodnja se povečuje že več kot 50 let. Leta 2013 je bilo tako proizvedenih okoli 299 milijonov ton plastike, kar na letni ravni pomeni štiriodstotno rast.

Eden izmed razlogov za povečevanje proizvodnje plastike je ta, da plastika vse bolj nadomešča druge materiale, kot sta steklo in kovina. Danes povprečna oseba v zahodnih državah porabi okoli 100 kilogramov plastike letno, največ v obliki embalaže. V Aziji je poraba medtem pri 20 kilogramih na osebo, a se v prihodnjih letih tam pričakuje hitra rast.

Projekt varstva in spremljanja varstvenega statusa populacije volka v Slovenije (SloWolf) je bil izbran v skupino najboljših projektov programa EU LIFE. SloWolf se je tako znašel med projekti, ki jih članice EU-ja skupaj z Evropsko komisijo vsako leto izberejo med tistimi projekti, ki so bili zaključeni in ovrednoteni v predhodnem letu.

Podelitev nagrad bo 4. junija v Bruslju v okviru prireditve Zeleni teden.

Približno 40 volkov je tvorilo okoli deset tropov
Projekt so med letoma 2010 in 2013 izvajali na Univerzi v Ljubljani skupaj z Zavodom za gozdove in Društvom Dinaricum kot partnerjema. Cilj je bil dolgoročno ohranjanje populacije volkov, njihovega glavnega plena in življenjskih prostorov v Sloveniji ter izboljšanje njihovega sobivanja z ljudmi.

17 predstavnikov nevladnih organizacij, sindikatov in strank pozvalo ministra Židana in Počivalška, naj Slovenija ne podpre trgovinskih sporazumov s spornim mehanizmom

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je skupaj s sindikati, nevladnimi organizacijami in strankami pozvala k izključitvi mehanizma ISDS iz pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih, kot sta TTIP in CETA. Poziv, namenjen ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanu Židanu – vodji Odbora Vlade RS za gospodarstvo ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku so podpisniki poslali v času, ko se vlada pripravlja na sprejem stališča o spornem mehanizmu ISDS.

Tehnologija obnovljivih virov energije je bistvenega pomena za trajnostno energijo, saj navadno prispeva svetu energijske varnosti s tem, da zmanjšuje odvisnost od fosilnih virov energije ter zagotavlja možnosti za zmanjšanje toplogrednih plinov. Viri trajnostne energije najpogosteje vključujejo vse vrste obnovljivih virov energije kot so: sončna energija, vetrna energija (eolska energija), energija valovanja, geotermalna energija, energija biomase. (vir: wikipedia)

Hidroelektrarne in vetrne elektrarne so precej učinkovite vendar se ne morejo primerjati z energijo, ki jo lahko pridobivamo iz oceanov. Voda je 750 krat gostejša od zraka, zato so vetrnice v vodi bistveno bolj učinkovite. Poleg tega na gibanje oceanov vpliva plimovanje, ki je bolj predvidljivo od vetra. Izpostavimo dva različna pristopa, ki sta se v praksi izkazala kot uspešna.

ZELENO PERO – edino šolsko državno tekmovanje v pripravi novinarskega prispevka na temo ohranjanja narave in varovanja okolja

Na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, bodo učenci in dijaki, ki so se prijavili na tekmovanje za ZELENO PERO, jutri pisali novinarske prispevke na temo SVETLOBE in z njo povezanimi tehnologijami. Gre za edino tovrstno tekmovanje v Sloveniji, ki ga od lani organizira društvo Planet Zemlja, nanj pa se je prijavilo 15 zavodov oziroma 193 učencev in dijakov.

Jutri bo potekal šolski del tekmovanja, na državnem tekmovanju pa se bodo mladi eko novinarji preizkusili 18. marca. Razglasitev zmagovalcev bo potekala na svetovni dan zemlje, 22.4.2015 na Gospodarskem razstavišču Ljubljana. Prispevki bodo po zaključku tekmovanja objavljeni na straneh elektronskega medija mladih eko novinarjev www.eko-generacija.org.

Alpe Adria Green je 30.01.2015 podala na AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE zahtevo za uvedbo postopka za sanacijo okoljske škode v industrijski coni "LAZE" v Kranju.

Okoljska škoda je bila povzročena na območju “INDUSTRIJSKE CONE LAZE” (v nadaljevanju – CONA) v Kranju s strani družb delujočih na tem področju.

Družbe na tem območju so povzročile preveliko spremembo naravne in bivalne vrednote prebivalcev oziroma jih celo zdravstveno ogrožajo. Zbirna mesta za odpadni material v coni imajo neposredni in daljinski vpliv na okolje ter na njegove sestavine: tekoče vode, rake, ribe in dvoživke. Vpliv na ribe se pokaže že v strugi potoka Žabnica.

Ena največjih naravovarstvenih nevladnih organizacij WWF (World Wide Fund for Nature) je o interventni ureditvi leve brežine Soče, zaradi katerega je bilo uničeno eno pomembnih naravnih drstišč soške postrvi, obvestila Evropsko komisijo. Skupaj z ostalimi nevladnimi organizacijami so Ireni Majcen, ministrici za okolje in prostor, poslali protestno pismo v katerem so opozorili, da gre za nesprejemljiv poseg, ki ne spoštuje evropske in nacionalne zakonodaje in je ogrozil evropsko pomembno vrsto, ki jo varuje Direktiva o habitatih.

Omenjeni ukrep je posledica Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav, ki ga je v novembru 2014 pod vodstvom ministrice Irene Majcen, pripravila medresorska delovna skupina. Institucije odgovorne za varstvo narave in ribištvo pri pripravi akcijskega načrta niso sodelovale, prav tako se o posameznih ukrepih ni posvetovalo z zainteresiranimi deležniki.

Opuščanje vključevanja javnosti v zakonodajni postopek je v nasprotju s pravnim redom, pretekle slabe izkušnje z upravljanjem z državnimi gozdovi pa kličejo po še obširnejši javni razpravi

Koalicija za gozd je danes na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila odprto pismo z zahtevo po javni obravnavi izhodišč za zakon o gozdovih v lasti Republike Slovenije.

Pozimi pticam v naravi zaradi goste snežne odeje in drugih dejavnikov hrane primanjkuje, zato se lahko odločimo, da jim postavimo krmilnico s semeni, ki jo bodo pernate živali zelo vesele.

"Krmljenje ptic ima svojo sporočilnost. Je vzgojno in tako se nekako oddolžimo naravi za škodo, ki jo ljudje delamo s tem, ko smo okrnili naravne vire hrane pticam," je povedal Ivan Esenko, ljubitelj narave, fotograf in pisatelj. Dodal je: "Zato ima to velik pomen, sploh v Sloveniji, kjer smo ljubitelji ptic. Če pogledamo stare pisce, na primer Frana Erjavca, ki je večino svojih živalskih opisov posvetil ravno pticam."

Evropski parlament je potrdil nova pravila za gensko spremenjene organizme (GSO), ki članicam Unije omogočajo omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih poljščin na svojem ozemlju.

Pridelava gensko spremenjenih poljščin je že petnajst let predmet vroče polemike v Evropski uniji. Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, bo po štirih letih težavnih pogajanj začela veljati spomladi letos, saj jo je na prvi letošnji seji potrdil tudi Evropski parlament. Namen novih evropskih pravil je poenostaviti proces odobritve GSO, saj zdajšnji ne deluje, ker članice, ki jim nasprotujejo, vztrajno blokirajo odobritev teh organizmov na evropski ravni.

Tri najbolj poseljene zvezne države v Braziliji se spopadajo z največjo sušo v zadnjih 80 letih. Stanje je po besedah brazilske ministrice Izabelle Teixeire zelo skrb vzbujajoče. V zvezni državi Rio de Janeiro je raven vode v glavnem vodnem rezervoarju prvič padla na ničlo, vendar oblasti mirijo zaskrbljene prebivalce, da je v preostalih rezervoarjih dovolj vode, da to vsaj šest mesecev ne bo vplivalo na porabo vode v Rio de Janeiro. Ministrstvo za okolje ocenjuje, da je stanje veliko bolj skrb vzbujajoče v Sao Paulu, kjer je v dežni sezoni padla le tretjina običajne količine padavin.

Države Sao Paulo, Rio de Janeiro in Minas Gerais morajo zato z vodo varčevati, je Teixeirova dejala po izrednem sestanku v Brasilii, ki se ga je udeležilo pet ministrov. V Rio de Janeiru in Minas Geraisu je tako predvideno 30-odstotno znižanje porabe vode.

Ste vedeli, da vsak tretji konec tedna v januarju v Sloveniji poteka letno štetje vodnih ptic? Gre za sistematičen popis, ki ga na sončni strani Alp izvajajo že od leta 1997.

Soboška Kamenšnica je območje, ki je pozimi zelo pomembno zaradi vodnih ptic. Te se tam ustavijo na selitveni poti ali celo prezimijo. Opazovalci ptic se v tem letnem času zgrnejo na Bakovsko gramoznico, kjer Soboška Kamenšnica običajno ne zamrzne kot vodne površine v njeni okolici.

Nove okoljske dajatve kljub nekaterim omilitvam še vedno preveč obremenjujejo energetsko intenzivno industrijo in jo silijo, da se seli iz države, ugotavljajo na GZS-ju. Za zaščito delovnih mest je Evropska unija lani sprejela nove smernice, ki omogočajo znatno razbremenitev energetsko intenzivne industrije.

Te omogočajo sledenje okoljskim ciljem, vključujoč trgovanje z emisijami, spodbujanje obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, je opozoril Goran Novković z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). S tem EU zmanjšuje številne negativne učinke, ki jih prinaša selitev teh podjetij v tretje države, kjer so okoljski standardi precej nižji in kar povzroča povečano onesnaževanje planeta.

Čeprav pralne plenice staršem na dolgi rok prinašajo prihranke, lahko začetni nakup paketa včasih predstavlja oviro. Številne občine v Veliki Britaniji so zasnovale spodbude, ki staršem pomagajo pri začetnih stroških. Zakaj? Zato, ker ravnanje z odpadnimi plenicami za enkratno uporabo občini predstavlja precejšen strošek.

Zero Waste lokalne skupnosti po Evropi zato intenzivno spodbujajo uporabo pralnih plenic. Za starše pripravljajo dogodke, kjer lahko dobijo informacije o njihovi uporabi, možnostih pranja in drugih spodbudah. V urbanih središčih nastajajo pralnice, kamor lahko oddajo umazane pleničke in dobijo oprane. In lokalne oblasti jim ponujajo pomoč pri nakupu paketa pleničk. Zato se jih v Zero Waste skupnostih odloči uporabljati celo do 60 % staršev.

Ekologi brez meja smo v preteklih mesecih za gospodinjstva pripravili celovito orodjarno za zmanjšanje in preprečevanje nastajanja zavržene hrane v gospodinjstvih. Vendar gospodinjstva prispevajo četrtino vse zavržene in odpadne hrane. Za tri četrtine od skupne količine so odgovorni kmetijstvo, živilska industrija, trgovina in gostinstvo.

Da bi uskladili cilje in ukrepe predlagamo ustanovitev Nacionalne platforme za Slovenijo brez zavržene hrane. Zato bomo v kratkem pripravili besedilo javne zaveze za vse deležnike, z namenom ukrepanja, da do leta 2025 količino zavržene in odpadne hrane zmanjšamo za 50 %.

Tekstilnica postaja zaradi svoje dejavnosti vedno bolj prepoznavna, k čemur sta prispevala oba partnerja - zadruga Dobrote in Društvo Ekologi brez meja.

V tekstilnem obratu zadruge Dobrote v Dravogradu se je obrnilo več 100 ton rabljenih oblačil, obutve in hišnega tekstila. Zaposleni zbrani tekstil sortirajo, izdelujejo industrijske krpe, druge uporabne izdelke in poskrbijo za ponovno rabo tekstila. 

Projekt je omogočil delo 6 brezposelnim ljudem. Poleg tega je v obratu na voljo tudi pralnica za večje količine tekstila, ki jo koristijo predvsem nekateri hoteli in gostinski obrati v okolici.

Sporočilo za javnost, Inštitut za trajnostni razvoj in Plan B za Slovenijo
Evropski parlament je z jasno večino glasoval v podporo uredbi, ki bo državam članicam zagotovila nove mehanizme za prepoved gojenja GS rastlin na svojem ozemlju. Besedilo direktive je rezultat dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom EU, ki je bil sklenjen 4. decembra. Potrjeni predlog vsebuje nekatere izboljšave prvotnega besedila, ki smo ga tudi slovenske okoljske nevladne organizacije ocenile za nesprejemljivega v več točkah.

Sektor ekološkega kmetijstva, ki ga predstavlja IFOAM EU, čigar slovenski član je Inštitut za trajnostni razvoj, je pozdravil pravico držav članic do prepovedi gojenja GS rastlin. Obenem obžalujemo dejstvo, da vlade, ki ne bodo želele prepovedati gensko spremenjenih kultur, ne bodo obvezane zagotoviti varovanja pred onesnaženjem z GSO v kmetijstvu. Ekološko kmetijstvo in hrana sta brez GSO in tako bi moralo tudi ostati.

Gozd s svojimi ekološkimi, socialnimi in proizvodnimi funkcijami določa Slovenijo, zato zahteva transparenten in vključujoč proces novelacije gozdne zakonodaje

Skorajšnja prenova gozdne zakonodaje mora biti transparentna in vključujoča, za pogovor o upravljanju z gozdovi pa potrebujemo širok prostor. To sporočata izjemno velik odziv na današnji posvet Gozd – naše skupno dobro v Državnem svetu in plodna razprava po njem. Posvet je pripravil Državni svet Republike Slovenije v sodelovanju z Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, ter Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pravljičarji nam ne ponujajo le pravljice o gospodarski rasti, temveč nam servirajo tudi pravljico o trajnostnem razvoju. Neprestana rast na končno velikem planetu je že sama po sebi neumnost, toda pravljica o trajnostnem razvoju v kapitalizmu je še veliko bolj neumna, kot bo razvidno; v resnici pa ni le neumna, temveč je tudi nora in izjemno nevarna. Pred nami so težki časi.

Vsako leto naj bi ljudje pokupili več dobrin in več blaga. Propaganda je zato nujna, kajti zrel, razumen, psihično uravnovešen človek nima nobene potrebe po nenehnem kopičenju dobrin. Nima nobene potrebe, da zamenja avto vsakih nekaj let ali prenosni telefon vsakih nekaj mesecev in nima potrebe, da kupi novo srajco vsakih nekaj dni. Vse te potrebe je treba umetno vstaviti vanj, da bi bil dober potrošnik, zato jih tudi vstavljajo.

V Mestnem muzeju Ljubljana bodo letos posebno pozornost namenili vodi. Sredi leta bodo odprli razstavo, na kateri bodo ta naravni element obravnavali celostno. Z razstavo pa bodo, kot je povedal direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaž Peršin, tudi napovedali Ljubljano, zeleno prestolnico Evrope 2016.

Projekt Voda je v letih 2015/16 osrednji projekt MGML-ja s področja dediščine in je vpet v širšo mrežo dolgoročnih projektov in stalnih partnerstev. Z njim želijo predvsem predstaviti muzejske zbirke iz depojev, ki jih javnost še ni videla, in ozaveščati o pomenu vode v preteklosti in sedanjosti ter ohranjanja vode za prihodnost.