Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/IKEA-Skandinavski-Model-Resevanja-Hrana




Stopiti skupaj in se dogovoriti - skandinavski model reševanja problemov

četrtek, 13. avgust 2015 @ 22:31 CEST

Uporabnik: Sonce

Kaj imajo skupnega IKEA, skandinavsko uradništvo in Matsentralen (banka hrane) v Oslu? Common sense ali prosto po naše, zdravo pamet. Problemov ne zapletajo, postopkov ne obremenjujejo, o vsem se dogovorijo in, ne boste verjeli, dogovorjenega se celo držijo in sporazume spoštujejo.

Z minimalno rabo “zakonske podlage” ustvarijo pogoje za prostovoljne dogovore na ravni industrije in drugih deležnikov. Raziskovalci so vključeni od začetka. Administracija in industrija njihovo delo in rezultate uporabljajo. Veliko vsebin za učiti se. Sploh če upoštevamo splošno nagnjenje slovenskega javnega mnenja, da si želimo socialno-gospodarski model skandinavskega tipa tudi doma.

Ekologi brez meja smo v sodelovanju z Norveškim NVO skladom in našim norveškim partnerjem pri projektu Volk sit, koza cela, raziskovalnim inštitutom Ostfoldforskning, organizirali kratko, intenzivno in zelo poučno študijsko potovanje na katerem smo videli in slišali vrsto stvari, s katerimi se bomo lahko ukvarjali v prihodnosti. Gremo po vrsti.

Najprej smo se srečali z Anne-Grete Haugen, vodjo projekta ForMat, ki med drugim upravlja spletni portal za zmanjševanje in preprečevanje zavržene hrane, Matvett.no. Gre za projekt za vzpostavitev modela zbiranja in obdelave podatkov o virih, sestavi in količinah odpadne oz. zavržene hrane na Norveškem na podlagi prostovoljnega sporazuma med podjetji in njihovimi zbornicami ter organizacijami razširjene odgovornosti (kot sta na primer pri nas Slopak ali Zeos).

Z drugimi besedami, razviti metodologijo, s katero dobijo dovolj kakovostne podatke, s katerimi lahko podprejo odločanje o nadaljnjih ukrepih. V projektu redno spremljajo tudi vedenjske vzorce in vedenje potrošnikov do zavržene hrane. Na ta način ugotavljajo uspešnost različnih kampanj, ki jih izvajajo. Tretji del projekta je že omenjeni portal. Projekt financirajo 50 % industrija in 50 % iz drugih virov.

Nato smo imeli priložnost prisostvovati zagovoru magistrskega dela na temo redistribucije hrane kot modela zmanjševanja količin zavržene hrane. Kandidatka je pregledala in opisala oblike redistribucije hrane na Norveškem, ki temeljijo na prostovoljstvu in verskih organizacijah kot izvajalcih vrste ljudskih kuhinj, socialnih in razdelilnih centrov. V njih delijo ali kuhano hrano ali živilske pakete. Posebej je izpostavila kulturni vidik pomena tovrstnih centrov in zagnanosti prostovoljcev.

Svoj obisk smo nadaljevali v prostorih inštituta Nofima, kjer se ukvarjajo z vsemi momenti hrane in prehrane - od proizvodnje, embalaže, varnosti hrane do izboljšanja tehnoloških procesov in spremljanja potrošniškega vedenja. Njihovi strokovnjaki so predstavili svoja prizadevanja, kako v proizvodnji, predelavi in trgovini izboljšati trajnost izdelkov z rabo trajnostno oblikovane embalaže in zagotoviti zdravo, varno hrano z namenom zmanjšanja odpadne hrane. Svoje delo najbolje opišejo sami v predstavitvi enega izmed projektov, v katerem poskušajo s spremembami embalaže doseči zmanjšanje količin zavržkov mesnih izdelkov.

Drugi dan nam je Aina Elstad Stensgard iz Ostfoldforskning inštituta temeljito predstavila statistiko odpadne hrane, kar bomo bolj podrobno predstavili v prihodnje. Na tem mestu lahko samo izpostavimo dejstvo, da je norveški (skandinavski) pristop izjemno praktičen. Ves model zajema podatkov temelji na dogovoru s partnerji in med njimi. Izhajajo iz praktične uporabnosti zbranih podatkov za javnost in industrijo. Za vse, ki vas zanimajo podrobnosti, pa je na voljo celovito poročilo za obdobje 2009-2014.

Ogledali smo si delovanje največje skandinavske banke hrane, Matsentralen, ki so jo leta 2013 ustanovili v sklopu dejavnosti projekta ForMat. Banka hrane deluje skupaj s centrom za ponovno uporabo. V letu 2014 so v Matssentralen redistribuirali več kot 600 ton hrane različnim, a registriranim dobrodelnim organizacijam za potrebe priprave kuhane hrane ali živilskih paketov. Število teh organizacij je okoli 70 in se nahajajo pretežno v vzhodnem delu Norveške. A izvajalci poudarjajo, da je vsaj še enkrat toliko hrane distribuirano v drugih delih Norveške v obliki neposrednega doniranja hrane lokalnim organizacijam - torej skupaj okoli 1200 ton, kar je sicer vrh ledene gore odpadne hrane, pa vendar ta model redistribucije dnevno razdeli več kot 7000 obrokov pomoči potrebnim.

S predstavniki ministrstva za kmetijstvo in prehrano smo se srečali po njihovi javni predstavitvi začetka pogajanj s pridelovalci, predelovalci in trgovci hrane o novem dogovoru za zmanjšanje in preprečevanje odpadne hrane. Poudarek je ponovno na prostovoljnosti in dogovarjanju. V primerjavi s Slovenijo, kjer raje uporabljamo bolj “command and control” pristop, se na Norveškem iniciativo prepušča samoorganizaciji deležnikov. Tudi zato, ker znajo jasno ovrednotiti stroške in koristi, ki jih bo takšna samoorganizacija deležnikov prinesla. Za vse, ki jih zanima tematika prostovoljnih sporazumov kot mehkega instrumenta okoljske politike, je na voljo zanimiva študija o skandinavskem pristopu.

Zaključki
Izpostavimo lahko le ključnega. Za uspeh so potrebni ljudje, ki postopkov ne obremenjujejo s postavljanjem ovir, zaprek in kar je podobnih naprav za ohranjanje neželenega stanja. Potrebni so postopki dogovarjanja in sporazumevanja v katerih se upoštevajo interesi deležnikov in skupni interes. Na Norveškem so ta skupni interes določili: zmanjšati moramo konkretne količine odpadne in zavržene hrane. Izvedbo so prepustili industriji, raziskovalcem in drugim zainteresiranim deležnikom. Ti so za to namenili sredstva iz dajatev na odpadke oz. embalažnine in podobnih virov in v petih letih dosegli napredek. Več hrane doseže človeška usta, industrija si prizadeva za realne spremembe, potrošniki so čedalje bolj ozaveščeni. Volk sit in koza cela, mar ne?

Piše: Albin Keuc

Vir: http://ebm.si/o/sl/

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/IKEA-Skandinavski-Model-Resevanja-Hrana







Domov
Powered By GeekLog