Skoraj pol milijona ljudi (končno število je dostopno na https://www.naturealert.eu/sl) je v okviru javnega posvetovanja pozvalo Evropsko komisijo, da ohrani evropske zakone za varstvo narave – kar je največje število odgovorov doslej v zgodovini Evropske unije (1). Javno posvetovanje se bo zaključilo v nedeljo 26. julija, ob polnoči.

Največje evropske okoljske organizacije (2), so v maju pričele s kampanjo »Alarm na naravo« (3) kot odgovor na predlog Komisije, da preuči, ali je potrebno spremeniti obstoječo EU zakonodajo za varstvo narave. Kampanja se, namesto za spremembe, zavzema za boljše izvajanje in izvrševanje obstoječih pravil, določenih z Direktivo o pticah in Direktivo o habitatih.

Skoraj pol milijonu ljudi se je pridružilo tudi več kot 120 nevladnih okoljskih organizacij in večina poslovne skupnosti, ki so poslali jasno sporočilo evropskim nosilcem odločanja: EU direktiv za varstvo narave ne bi smeli spreminjati.

EU direktive ščitijo več kot 1.000 ključnih vrst in več kot 27.000 naravnih habitatov v Evropi. Zaslužne so za ohranitev številnih avtohtonih vrst v Evropi, kot so volk, orel belorepec in navadni tjulenj (4). Zahvačjujoč direktivam je danes EU dom največje ekološke mreže na svetu – Natura 2000, ki zajema skoraj petino površine EU.

Znanstveni dokazi kažejo (5), da trenutna zakonodaja učinkovito ščititi ogrožene vrste in kritične habitate ter prispeva k družbeno-ekonomskemu razvoju lokalnih skupnosti in regij.

Vzporedno z javnim posvetovanjem (6) se je Komisija posvetovala tudi s številnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z državnimi organi, uporabniki zemljišč, poslovnimi skupnostmi in nevladnimi okoljskimi organizacijami. Velika večina predloženih dokazov podpira direktive in opozarja na potrebo po boljšem izvajanju in uveljavljanju ter povečanju finančnih sredstev za ohranjanje narave. Zelo malo deležnikov je izrazilo mnenje, da direktive v sedanji obliki niso dobre in se zavzelo za revizijo le-teh: nekateri predstavniki kmetijskega sektorja, združenje zasebnih lastnikov gozdov in lobij industrijskega ribištva.

Po drugi strani so močno podporo direktivam izrazili drugi sektorji gospodarstva, zlasti industrija cementa, operaterji elektroenergetskega omrežja, ekološki kmeti in turistični sektor.

Genevieve Pons, direktorica WWF-ovega Urada za evropsko politiko je v imenu koalicije »Alarm za naravo« dejala: »V času resnih preizkusov za Evropsko unijo, velika podpora evropski zakonodaji za varstvo narave, ki prihaja iz celega kontinenta, kaže, da se ljudje lahko zberejo in branijo, kar je resnično pomembno za njih. Evropejcem je mar za njihovo naravo in zakonodajo Unije, ki jo varuje. Zdaj je čas, da Komisija posluša dokaze in pripravi načrt za varstvo narave, ki bo temeljil na doslednejšem izvajanjem zakonov ter večjih finančnih sredstvih«.

Rezultati javnega posvetovanja bodo objavljeni predvidoma v jeseni, medtem ko se končna odločitev glede prihodnosti okoljskih direktiv pričakuje do junija 2016. »Alarm za naravo« so v Sloveniji podprli WWF Adria, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS, slovenski partner BirdLife International) ter številni lokalni partnerji, ki se zahvaljujejo vsem, ki so se vključili v kampanjo in oddali svoj glas.

Opombe
www.naturealert.eu
http://adria.panda.org/sl/kampanje/naj_narava_zivi/
www.birdlife.org/naturealert
https://www.foeeurope.org/biodiversity

(1) Javno posvetovanje je edina možnost za javnost, da izrazi svoje mnenje glede tehnične ocene. Postopek pregleda direktiv o varstvu narave se je začel januarja 2015 bo trajal več kot eno leto. V nekaj mesecih je kampanja ustvarila doslej še nikoli tako velik odziv javnosti: več kot 50.000 twitov je bilo poslanih podpredsedniku Komisije Timmermansu ter komisarju za okolje Velli, da zaščitita te zakone. Direktive se trenutno preglejujejo kot del širšega procesa s strani Komisije, ki želi ugovotiti, ali evropski zakoni služijo namenu.
(2) Birdlife, Evropski urad za okolje, Friends of the Earth Europe in WWF.
(3) spletna stran kampanje »Alarm za naravo«: www.naturealert.eu
(4) Uspehi ohranjanja narave ki izhajajo iz direktiv o varstvu narave
(5) Znanstveni dokazi in študije nevladnih okoljskih organizacij, vloženih med posvetovanjem:
Birdlife Evidence
WWF Evidence Gathering Questionnaire for the Fitness Check of the Nature Directives
FOE Evidence gathering Questionnaire
EEB Evidence gathering Questionnaire

Poudarki znanstvenih dokazov:

• Direktive so zelo učinkovite:
• Bilanca ptic, naštetih v Prilogi I Direktive o pticah je boljša v EU, kot zunaj EU;
• Direktiva je pomagala varovati vse vrste, ne samo vrst v Anexih;
• Številni dokazi so potrdili, da obstaja velika katastrofa na kmetijskih zemljiščih.
• Direktiva je revolucija za varstvo narave v Evropi – površine pod zaščito so se povečale z 8 na 18%.
• Direktive je pomagale rešiti mesta, kot je dolina Rospuda na Poljskem in Kresna soteska v Bolgariji.
• Obstajajo številni dokazi, da direktive ustvarjajo velike koristi za minimalen strošek.
• Ocena je, da omrežje Natura 2000 ustvarja 200-300 miljard EUR ekoloških storitev vsako leto.
• Vsak evro, vložen v Naturo 2000, ustvari približno sedem krat več delovnih mest kot evro, vložen v skupno kmetijsko politiko.
• Okoljska zakonodaja EU kot celota predstavlja manj kot 1% upravnih bremen.
• Resničen problem je slabo izvajanje in pomanjkanje sredstev za tako kakovostno zakonodajo.
• Trenutno je zagotovljeno samo 20% finančnih potreb.
• Na ducate naravnih območij je uničenih in organi ne storijo ničesar. Še posebej velike težave so v Italiji in pri uničevanju travnikov v Nemčiji.

(6) Vsi dokazi, ki so jih zainteresirane strani predložile Komisiji, so na voljo tukaj.

Izpostaviti:
Vse nevladne okoljske organizacije so dale močno podporo direktivam in pozvale k boljšemu in strožjemu izvajanju ter povečanju financiranja. Pravtako so predstavile tudi številne težave pri varstvu narave, še posebej neuspešni skupni kmetijski politiki pri podpori ohranjanju biotske raznovrstnosti

Močna podpora direktivam je s številnimi vlogami Komisiji, izražena tudi s strani elektroenergetskega sektorja, cementne industrije, turizma in finančnih vlagateljev.

Jasen napad na direktive z zahtevami, ki bi omogočile odpravo predpisov o varstvu narave v EU, so izražene (s predložitvijo vlog za zbiranje dokazov Komisije) s strani z več zainteresiranih strani, v glavnem s strani kmetijstva / gozdarstva / ribiške industrije in so v glavnem omejene na Nemčijo in skandinavske države. K slabitvi obstoječega varstvenega režima pozivajo predvsem:

- CEPF (Evropska federacija zasebnih lastnikov gozdov);
- EUROPECHE (lobi za industrijski ribolov v EU)
- Zveza švedskih kmetov

Nemški kmetje, gozdarji, lastniki zemljišč in lovci so se začeli akcijo v kateri pozivajo k odpravi zakonodaje EU o varstvu narave: http://natura2000.forum-natur.de/.

Večina vlog (industrijska združenja, pristaniški organi, energetika, ribolov, gozdarstvo in lov) na postavlja pod vrpašaj pravne okvirje direktiv, vendar pa opozarjajo na številne težave pri izvajanju in zahtevajo boljše sodelovanje z deležniki, boljše vodenje, izboljšano financiranje, močnejše strokovne temelje in boljši nadzor in upravljanje zavarovanih območij s strani javnih organov.

O WWF:
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za dodatne informacije: http://adria.panda.org/. Če želite izvedeti več o naših dosežkih v zadnjih 50 letih, obiščite www.panda.org/50