S skupno odgovornostjo do blaginje: najlepši primeri vključujočega upravljanja pri nas
Kaj bi lahko imele skupnega tako različne organizacije, kot so zadruga prevajalcev, podjetje za izdelavo oken, krajinski park in ekološka sirarna? Po organizacijskih oblikah in področju delovanja jih druži le malo, a njihovo uspešno delovanje se opira na zelo podobna temeljna načela. Vse so namreč prepoznale pomen in izkoristile prednosti t. i. vključujočega upravljanja.
To temelji na soodločanju, skupni odgovornosti, transparentnosti in tesni vpetosti v lokalno skupnost. Ti in podobni primeri, ki jih je Umanotera zbrala v letošnjem Katalogu trajnostnih skupnostnih praks, dokazujejo, da so za celovito uspešnost – ustvarjanje skupne blaginje vseh sodelujočih, zunanjih deležnikov in lokalne skupnosti – sodelovanje, odprtost in demokratična organizacija velikokrat koristnejši kot tekmovalnost in stroga hierarhija.
Sredi študentskega naselja v ljubljanski Rožni dolini so pred kratkim zaživeli Študentski skupnostni vrtovi, povsem svež projekt ljubljanskih študentov, ki so na lastno pobudo ustvarili svoj ekološki, permakulturni zelenjavni vrt. Kot pravijo, so njihova glavna vodila »skrb za zemljo, skrb za ljudi in skrb za to, da se ustvarjeni presežki vrnejo nazaj prvima dvema«. Študentom možnost gojenja svoje zelenjave in drugih vrtnih opravil ponuja drugačno, kakovostnejše druženje in preživljanje prostega časa, morda najpomembnejše poslanstvo projekta pa je spodbujanje vrednot sodelovanja, skupnega upravljanja in trajnostnega razvoja.
S takšnim pristopom so na pravi poti, če sklepamo po uspehu naslednjih dveh izbranih praks. V Krajinskem parku Logarska dolina so že pred leti ugotovili, da je najučinkovitejša pot do skladnega razvoja njihovega območja vključitev v soupravljanje celotne lokalne skupnosti. Lastništvo podjetja so razdelili med vse lastnike zemljišč in objektov na območju krajinskega parka ter tako poskrbeli, da se območje razvija v skladu z željami in potrebami lokalnih prebivalcev, v ravnovesju med tradicionalnim gospodarstvom in turizmom ter v sožitju z naravo in obiskovalci.
Podobna načela so pri ustanavljanju vodila tudi Ekološko vaško sirarno v »ekovasi« Čadrg na Tolminskem, kjer kmetije svoje mleko skupaj predelujejo v avtohtoni ekološki sir Tolminc. Vztrajanje pri tradicionalnih znanjih in soupravljanju ter usmeritev v ekološko kmetijstvo in turizem se je celotni skupnosti obrestovalo z večjo materialno blaginjo in višjo kakovostjo življenja v neokrnjeni gorski idili.
Da je mogoče uspešno združiti poslovno dejavnost ter skrb za transparentnost poslovanja, družbeno odgovornost in pravične delovne pogoje, dokazujejo v podjetju M Sora iz Žirov, kjer proizvajajo kakovostna, iz lokalnega lesa izdelana in z lokalnim znanjem zasnovana okna in vrata. Delujejo po načelu zadružništva, v tesnem sodelovanju z lokalnim okoljem in s kolektivnim lastništvom zaposlenih, katerih dolgoročna varnost je eno temeljnih poslanstev podjetja. V drugačni organizacijski obliki, a na povsem podobnih vrednotnih izhodiščih delujejo tudi tri zadruge z drugega, vzhodnega konca Slovenije.
Mariborska potujoča popravljalnica in izposojevalnica koles BikeLab se poleg osnovne dejavnosti ukvarja s promocijo trajnostne mobilnosti in zelenega turizma ter z izobraževanjem in spodbujanjem razvoja lokalne skupnosti; v Zadrugi Konopko iz Frankolovega povezujejo slovenske pridelovalce konoplje, pri čemer stremijo k samooskrbi, pravični trgovini in vključujočemu trajnostnemu delovanju; skupina petnajstih mladih prevajalcev pa je z ustanovitvijo zadruge Soglasnik, kjer z etičnim in transparentnim delovanjem ter zagotavljanjem pravičnih delovnih pogojev na izviren način združujejo podjetniško inovativnost ter vrednote zadružništva in družbene odgovornosti.
Za delovanje po načelih vključujočega upravljanja pa niso potrebni konkretni, vnaprej predvideni cilji ali področja delovanja. To se je lepo pokazalo v Mariboru, kjer sta v zadnjih letih vzklili (in tudi uspešno vzcveteli) kar dve skupnosti, ki ne delujeta v konkretni gospodarski panogi ali na ozkem družbenem področju, ampak iščeta odgovore na različne družbene izzive, pri čemer temeljita na sodelovanju in vključevanju.
Skupnostni razvojni center Tkalka združuje in nudi podporno okolje več kot 130 organizacijam in posameznikom z najrazličnejših področij družbenega delovanja, ki jih povezuje želja po drugačnem, vključujočem (so)delovanju, kjer »delo in življenje stopata z roko v roki v prostoru solidarnosti in človekovega dostojanstva«. Široko meri tudi Iniciativa mestni zbor, ki prek samoorganiziranih krajevnih in četrtnih skupnosti Mestne občine Maribor spodbuja aktivno sodelovanje in soodločanje na vseh družbenih ravneh »od spodaj navzgor«, po načelih neposredne demokracije.
Našteti primeri v vsej svoji raznolikosti lepo kažejo, da konkretne oblike in načini organiziranja niso najvažnejši. Ne glede na to, kdo smo, s čim se ukvarjamo in kje delujemo, najsibo za računalnikom, na vrtu ali sredi tolminskih vršacev – tisto, kar šteje, je to, kako delujemo. Vključevanje namesto postavljanja meja, sodelovanje namesto tekmovanja, soodločanje namesto hierarhije; namesto neskončne tekme brez zmagovalca lahko ustvarimo svet, v katerem smo zmagovalci vsi!
Tej skupini dobrih praks, ki govorijo o vključujočem upravljanju, bo kmalu sledila predstavitev uspešnih zgodb oživljanja prostora.
Celoten katalog trajnostnih skupnostnih praks je na voljo na tej spletni povezavi.
S skupno odgovornostjo do blaginje: najlepši primeri vključujočega upravljanja pri nas 
