|    Sodba obsodbe Evropskega sodišča za odlagališče Porto San Rocco v Miljah, je   pomembna prelomnica za nerešena vprašanja onesnaževanja okolja v Trstu. In tudi   uspešen zaključek tožbe za zaščito okolja in javnega zdravja, ki seje začel pred   mnogimi leti z par osebami, ki so se začeli boriti proti večini. 
  Zgodovina   tega odlagališča odlično predstavlja boj proti ilegalnemu sistemu brezvladja, ki   vlada v Trstu. To je sistem z institucionalno tradicijo in zato ga je   težko premagati. Je težje kot v  volilnih deželah mafije. 
   
  Dvanajst let je minilo, odkar je bila podana pritožbo glede odlagališča za   nevarne odpadke, ki se je bilo pod pokroviteljstvom lokalne samouprave Porto San   Rocco, to je tistega dela, ki naj bi postal vodilni eksponat za ves morski   turizem na Jadranu. In namesto tega, je postal eden od vrtišč neizčrpnega   sistema nenadzorovanega odstranjevanja odpadkov, ki je od vedno delovala v Trstu   (vsaj od določbe prihoda Italijanske republike v to deželo) z trdnimi   prepletanji med institucijami in organiziranem kriminalu (bi rekli   institucionalizirano). Celotna marina Porto San Rocco v Miljah je bila   uporabljena zato, da so udobno izginili strupeni odpadki pod zemljo, medtem ko   na vrhu tega ogromnega nezakonitega odlagališča, so bile zgrajene hiše,   trgovine, privez čolnov, zelene površine.
  Med slednje, je tako imenovani   "Parco delle Vele", je hrib s pogledom na morje, ki je bil uporabljen za   skrivanje 18.000 ton industrijskega blata, ki vsebuje poliklorirane bifenile,   ogljikovodike, težke kovine. Smrtonosna mešanica rakotvornih onesnaževal   zapečatenih v plastični vrečki, ki je zagotovljena za deset let. Hrib se   uporablja kot zelenico in otroškim igriščem s spodnjo plažo, ki je postala   odlična grobnica za izginotje najbolj nevarnih odpadkov, katerih bi bilo redno   odstranjevanje veliko predrago. 
   
  Druga odlagališča v Porto San Rocco so nato bila določena neposredno v morju.   Poleg tistih, ki se nahajajo v okolici turistične Marine, je potrebno omeniti   odlagališče "Aquario" (z imenom odgovornega podjetja) na meji s Slovenijo. Tudi   v tem primeru se je odlagalo nevarne strupene odpadke direktno v morje in na   vrhu tega odlagališča naj bi se uredila javna plaža. 
   
  Pred odlagališčem Aquarium so se nahajali ( in se še nahajajo) nekatere izmed   glavnih parcel za vzgojo klapavice za pokrajino Trst, ki so neprestano prepojene   s stalnimi izpusti nevarnih onesnaževal, med katerimi je tudi smrtonosno živo   srebro v precejšnjih količinah. Ta zgodba o teh odlagališčih v sistemu   masovne mafije, odgovorne za okoljsko katastrofo v Trstu, je opisana v knjigi   "Tracce di Legalita". Je dolga in boleča zgodba za vse tiste, ki so nasprotovali   italijanski ekološki mafiji, ki že od nekdaj nemoteno deluje v Trstu. 
   
  Ker sem   podal tožbo za obstoj nezakonitega odlagališča v Porto San Rocco in navedel   njene nevarnosti sem bil na zahtevo PM Federico Frezza obtožen; obtožnica o   mojem delovanju me bremeni, da sem s tem ogrožal javno zdravje. Avtorji   kaznivega dejanja, to je odlagališča, pa so bili » rešeni odgovornosti". Za njih   se ni zgodila niti ponovna obtožnica, temveč samo priročno zastaranje kaznivega   dejanja, ker GIP Sodišče v Trstu ni priznalo nadaljevanje onesnaževanja   tovrstnega kriminala. 
   
  Zastaranje za okoljske zločine v Italiji je krinka za   dokončno ukinitev reševanja teh problemov. V bistvu, lokalna vlada, z Občino   Milje vred, ni ničesar storila za obravnavo sanacije tega močno onesnaženega   območja in glede kazenskih odgovornosti. Celo so poskušali obdržati to stanje z   ohranjanjem odlagališč z razglasitvijo združljivosti  tega odlagališča z okoljem   in javnim zdravjem ter okoljskih in zdravstvenih predpisov. 
 Kljub zidu iz gum, ki so ga postavili italijanski organi, se je situacija   odprla, ko sem predstavil pritožbo na Evropsko unijo. Evropska komisija je   obravnavala pritožbo za nezakonito smetišče Porto San Rocco v postopku za   ugotavljanje kršitev 2003/2007 proti Italiji. 
     
  To je bilo takrat, kot je tudi   bil proti meni odprt postopek na italijanskem sodišču, ker sem obelodanil obstoj   teh odlagališč. Proces, ki se je končal z zame oprostilno sodbo, ampak ki je bil   tudi jasen znak politike italijanskih sodišč o vprašanju onesnaževanja v Trstu.   Nihče ne sme motiti onesnaževalcev, tudi zato ne, ker bi prišle na dan   odgovornosti države za  uničevanje in opustošenja tega okolja, ki je zasedla   Svobodno tržaško ozemlje. 
   
  V bistvu, ko govorimo o še vedno malo znani okoljski katastrofi v Trstu je   težko, da bi razumeli pomen tega v mednarodni politiki. Tukaj ni bila močno   onesnažena le majhna italijanska pokrajina, tukaj je bil načrtovan in izveden   okoljski zločin zoper ozemlje druge države. 272 kvadratnih kilometrov Tržaške   pokrajine, je italijanska vlada v sodelovanju z lokalno hlapčevsko   administracijo, uporabila kot prostor za odlaganje nevarnih odpadkov. 
   
  Ravnanje z odpadki tako, da se "uniči" ozemlje sovražnika. Od Krasa naprej, z   več sto jamami in vrtačami, ki se uporabljajo kot odlagališče, do morja, z celim   obalnim lokom (vključno z mednarodnim prostim pristaniščem), sestavljen z   pokopališčem nevarnih smeti in podmorskih odlagališč, je bilo ozemlje Trsta že   desetletja velik laboratorij za eksperimentalna odlaganja odpadkov ekomafije   inštitucij Italije. In to je sedaj jasno, ampak odgovorni ne želijo plačati   odškodnino tistim, ki so morali utrpeti to zahrbtno onesnaževanje, ki jih   zastruplja. 
   
  Zato je pomembno, sprejetje ukrepov za zagotovitev mednarodne   odgovornosti onesnaženja na območju Trsta, ki bodo presegle ovire pravosodja, ki   ga Italija prakticira za zaščito in pokrivanje njene neprijetne preteklosti in   negotove prihodnosti. 
   
  Odlagališče, ki je "prikrito" z zeleno površino / igriščem Porto San Rocco v   Miljah je odlagališče, ki je privedlo do obsodbe, ki jo je Sodišče Evropskih   skupnosti (zadeva C-196/13), 2. decembra 2014. izdalo kot opomin, Evropske   komisije Italiji, ki mora zdaj plačati visoke kazni do popolne dekontaminacije   onesnaženega območja. 
   
  Trajalo je 12 let boja proti celotnemu sistemu slabega   vladanja za dosego tega rezultata. To je majhen velik korak za osvoboditev   onesnaževanja Trsta. Pomemben rezultat za tiste, ki še vedno verjamejo v   zakone. 
   
  Predsednik Alpe Adria Green: 
  Vojko Bernard 
   
  ZA LEPŠO  PRIHODNOST NAŠIH OTROK!  |