Ustavimo podivjani cepilni vlak
Vsak dan je več otrok z učnimi in govornimi težavami, motnjami vedenja, koncentracije in pozornosti ter drugimi, veliko hujšimi avtoimunskimi obolenji in motnjami avtističnega spektra. Več cepiv kot nam predpisujejo, bolj bolne in motene postajajo generacije naših otrok. Promocijske kampanje vrha medicinske oblasti v navezi z industrijo staršem že dolgo prikrivajo drugo plat.

Drugačne informacije se stežka prebijajo v medije in kar naprej se ponavlja politična mantra, da cepiva ne povzročajo avtizma. Je znanost res na strani cepilne politike? Je britanski zdravnik dr. Andrew Wakefield res prevarant, ker je leta 1989 v znanstveni reviji Lancet objavil članek z 12 primeri otrok, ki so po cepivu OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam hudo zboleli in nazadovali v avtizem? Zaupate uradni razlagi medicinskih oblasti? Bi si bili pripravljeni pogledati tudi drugo plat zgodbe, če bi imeli možnost?

Se otroci prepirajo že od trenutka, ko se srečajo? Je vsaka beseda odveč? Nimate nobenega kosila brez prepirov več?

Torej morate prebrati kako reagirati, če se otroci kar naprej prepirajo.  Pred tem pa si je potrebno zapomniti, da morate svoje reakcije uskladiti s partnerjem, pogovorita se kako se bosta oba obnašala ko se spet znajdeta sredi prepira. Otroci namreč hitro vidijo, kateri starš ima drugačne, milejše prijeme in to s pridom izkoristijo v svoj prid.

Nekateri pediatri staršem te dni na dom pošiljajo izredna vabila na cepljenje proti oslovskemu kašlju, v katerih opozarjajo na povečano nevarnost te bolezni in nujnost cepljenja. O tovrstnih pozivih poročajo celo tisti starši, ki imajo doslej polno cepljene otroke po programu obveznega cepljenja. Z različnih koncev Slovenije nas sprašujejo, kaj se dogaja, toda uradne informacije so izjemno skope ali pa jih sploh ni mogoče dobiti.

Na Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) smo zato naslovili vprašanje, ali imamo v državi epidemijo oslovskega kašlja, kako je ob tako visoki precepljenosti otrok (proti tej bolezni naj bi bila 98-odstotna) to mogoče in zakaj javnost o tem ni natančno obveščena.

Najhujši uničevalec našega zdravja, ki ga lahko primerjamo z drogo, alkoholom ali nikotinom, se verjetno tudi ta hip skriva v omari v vaši kuhinji.

Simptome, kot so glavoboli, migrene, bruhanje, driska, astmatični napadi, kožni izpuščaji, razbijanje srca, napadi panike, depresija, zasoplost, težave z ravnotežjem, alergijski simptomi, zardevanje obraza, nihanje razpoloženja, vedenjske motnje (pri otrocih in najstnikih), duševna zmedenost, izcedek iz nosu, otečene oči, težave s prostato in uriniranjem, poškodbe ust, depresija, rak…raziskovalci, kemiki, fiziki in nekatere zdravstvene inštitucije tesno povezujejo z uporabo MSG-ja.

Piše: Ivan Soče v novi številki Karme plus

V vseh kulturah, kjer je uspevalo jabolko, je veljal predgovor "Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran." Skozi tisočletja na milijardah ljudi testirano zdravilo je tako dobilo še eno znanstveno potrdilo o koristnosti.

Najnovejše ugotovitve angleških zdravnikov (povzeto po reviji Madscape) pravijo, da bi eno jabolko na dan rešilo smrti vsako leto približno 8500 Britancev, ki umrejo zaradi žilnih bolezni. Farmacevtska medicina je holesterol razglasila za eno največjih groženj in najhujših sovražnikov našega zdravja. Tako so zdravila, ki znižujejo raven holesterola, s skupnim imenom "statini" postala ena najpogosteje predpisovanih (prodajanih) zdravil v svetu.

Prisoten bo predvsem v manj kaloričnih pijačah.

Pred kratkim so se na spletu pojavile novice, da v prehransko industrijo iz Amerike prihaja nova kemikalija, hujša od aspartama. Glede na poročanje različnih ameriških medijev ojačevalec okusa, imenovan sweetmyx, vpliva na zaznavo sladkega okusa. Kamen spotike predstavlja podatek, da je omenjena surovina na tržišče prišla brez odobritve Ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA), poleg tega pa naj ne bi bilo opravljenih dovolj raziskav, ki bi razkrile, ali je njena uporaba varna.

Zakaj se pri nosečnicah še vedno v večikem številu poraja strah pred porodom? Je porod še vedno tabu tema?

Pred nekaj dnevi sem se pogovarjala s prijateljico, ki mi je povedala, da je bila njena izkušnja nosečnosti v celoti prepredena s strahovi pred porodom. Prav ta strah pred bolečino, zapleti in ostalimi nevšečnostmi ji je zagrenil prav vseh 9 mesecev nosečnosti, ki so sicer lahko najlepši čas za vsako žensko - vsaj biti bi morali. Zakaj so nosečnice tudi danes še vedno polne vprašanj, dvomov, negotovosti in strahu? In zakaj res le redka uspe prebiti začarani krog strahu, napetosti in bolečine?

28. april je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Gibalna aktivnost za zdravje (GAZZ), projekt mreže nevladnih organizacij svoj fokus usmerja v zdravje vseh zaposlenih v Sloveniji.

Projekt Gibalna aktivnost za zdravje spodbuja slovenske delodajalce k uvajanju ukrepov promocije zdravja v svoje delovno okolje in osrednje mesto namenja gibalnim vajam med delovnim časom. Naša strokovna ekipa, sestavljena iz doktorice kineziologije, drugih strokovnjakov s področja kineziologije, medicine in športa, je zasnovala edinstven program gibalnih vaj za tri tipe poklicev: vaje za fizično naporne poklice, pretežno sedeče poklice in pretežno stoječe poklice. Pripravili smo tudi predlog implementacije promocije zdravja v zakonodajo in sicer s predlogom za uvedbo promotorja zdravja na delovnem mestu.

Kajenje. Prej ko bo nosečnica nevarno razvado opustila, bolje bo zanjo in za otroka.

Med nosečimi kadilkami se pogosto pojavlja vprašanje, ali naj med nosečnostjo opustijo kajenje ali ne. S sporno temo je povezan mit, da z nenadno prekinitvijo kajenja bolj škodijo še nerojenemu otroku.

"Tudi če nosečnica preneha kaditi v zadnjih tednih nosečnosti, s tem koristi otroku in sebi. Prej ko bo opustila kajenje, bolje bo zanjo in za otroka," pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Težave s prostato, ki so pri moških pogoste spremljevalke staranja, so pogosto neizogibne, na srečo pa danes večinoma tudi obvladljive. O tem, kaj storiti ob težavah in kakšna so nova odkritja pri njihovem zdravljenju, smo se pogovarjali z urologom Bojanom Tršinarjem.

Kateri simptomi kažejo na težave s prostato?
Težave z mokrenjem zaradi benignega povečanja prostate (BPP) so najpogostejše in največkrat nastajajo počasi, postopoma in skoraj neopazno. Bolniki jih pripisujejo staranju, ne pa bolezni. V začetku opazijo predvsem, da se jim slabša curek seča in da morajo na vodo tudi ponoči. Kasneje se pojavijo tudi težave pri začenjanju mokrenja, prekinja se curek seča, imajo občutek nepopolnega izpraznjevanja sečnega mehurja, pogosto mokrijo, vmes se morajo napenjati in podobno. Bolniki z rakom prostate v začetku nimajo nobenih težav ali pa so njihove težave z mokrenjem podobne kot pri bolnikih z BPP. Bolniki s kroničnim vnetjem prostate običajno navajajo neprijetnosti ali bolečine v mali medenici, ob akutnem vnetju pa imajo močne težave pri odvajanju seča z znaki akutne okužbe sečil (visoka temperatura in mrzlica).

Na stotine milijonov porabljenih brez resnične potrebe? Tamiflu po nekaterih opozorilih v boju zoper gripo ni nič boljši od navadnega paracetamola, ki ga vsebuje med drugim zdravilo lekadol.

Na britanskem otoku mediji obširno poročajo o tem, da naj bi država brez osnove porabila 573 milijonov evrov za tamiflu. Zdravilo so, da bi se uspešno zoperstavile morebitni pandemiji gripe, na zalogo kupovale vlade številnih držav, tudi slovenska. Tamiflu so zdravniki množično predpisovali med izbruhom prašičje gripe leta 2009.

Nova raziskava je pokazala, da vsaka šesta oseba ne mara svoje tetovaže in si jo želi odstraniti.

V zadnji raziskavi je sodelovalo 1200 ljudi, ki imajo tetovažo. Raziskovalci so ugotovili, da si največ ljudi naredi tetovažo med 18. in 20. letom, skoraj tretjina pa pred 18. letom. Polovica ni imela dovoljenja staršev, petina pa jih tetovažo skriva. Večina, ki si je tetovažo omislila v najstniških letih, to odločitev sedaj obžaluje in poskuša tetovažo prikriti ali odstraniti.

Diabetiki naj bi se kmalu sladkali z novim sladilom, izdelanim iz agave.

Modra agava, rastlina, ki je značilna predvsem za Južno Ameriko, je osnovna surovina za izdelavo tekile, od nedavnega pa iz nje izdelujejo tudi sladilo agavins, ki ne zvišuje ravni glukoze v krvi in ga zato lahko uporabljajo tudi osebe z diabetesom.

Razlogi za kasnejše odločanje za prvo nosečnost so različni, pri nas se starostna meja prvorodnic giblje okoli 30. leta. "Najoptimalnejši čas za rojstvo otroka je okoli 25. leta, vendar se že desetletje starostna meja ženske, ki rodi prvič, pri nas giblje okoli 30. leta," pravi specialistka ginekologije in porodništva Darija Strah.

Razlogi za kasnejše odločanje za prvo nosečnost so različni. "Veliko strokovnjakov nima pozitivnega mnenja o poznem starševstvu, saj bodo morali ti starši otroka vzdrževati, ko bodo že v letih, kar zahteva večji napor kot v mladosti," pojasnjuje Strahova in dodaja, da se sama ne želi opredeliti do takega starševstva kot neprimernega, saj je prevečkrat videla nikoli izpolnjeno hrepenenje po otroku.

Piše: V novi številki Karme plus

Za vodo vedno rečemo, da je zdrava, in radi ponavljamo, da je vode dobro spiti liter in pol na dan. Toda če je pitna voda lahko dostopna za večino prebivalcev razvitega sveta, ponekod ni čisto tako. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije WHO vsako leto umre več kot 3,4 milijona ljudi samo zaradi slabše preskrbljenosti z vodo, kot tudi zaradi nekvalitetne ali nezdrave vode, ki jo pijejo. A tudi v razvitih deželah naletimo na potencialne z vodo povezane zdravstvene težave. Oglejmo si nekatere.

Bisfenol A
Raziskave kažejo, da se kemikalija bisfenol A (BPA), ki ga najdemo v nekaterih plastenkah za vodo, lahko nakopiči v hrani in pijači ter tako predstavlja tveganje za zdravje, posebno pri dojenčkih in otrocih. Na srečo je na trgu vse več plastične embalaže, ki BPA ne vsebujejo, vendar je treba v isti sapi povedati tudi to, da plastenke vsebujejo določene druge kemikalije, ki se lahko začnejo izločati v primeru, če je plastenka dlje časa izpostavljena neposredni sončni svetlobi ali pa če jo peremo v pomivalnem stroju.

Številne nosečnice že zelo zgodaj spoznajo manj prijetne plati nosečnosti.

"Nosečnost je najboljša priložnost, da v svoj življenjski slog uvedete zdrave navade, super pa je, da jih obdržite tudi po rojstvu otroka," pravi Damijana Medved, oblikovalka in koordinatorica programov Mama Zofa, ki meni, da je mogoče nosečniške težave vsaj delno omiliti z zdravimi navadami.

Na stanje vaših zob in ustne votline pomembno vpliva tudi to, kaj jeste.

Vnetja v ustni votlini lahko vplivajo na sosednja tkiva in na splošno zdravje, ob svetovnem dnevu ustne higiene, ki ga zaznamujemo 21. marca, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Takšno vnetje ima pri nas po njihovih podatkih že večina odraslih.

S peticijo želimo prebivalstvu omogočiti, da poslancem in vladi izrazi svojo voljo za zdravstveno reformo, ki bo uveljavljala javni interes za dostopno celovito zdravstveno varstvo namesto zasebnega interesa za kovanje dobičkov.

Verjamemo v moč demokratično izražene volje ljudstva.

PODPIS PETICIJE

Bivalni prostor je bil na domačem vrtu že nekdaj zelo zaželen, zavzemal pa je navadno le obroben del vrta, »ki ga ni bilo škoda«. Opremo tedanjega bivalnega prostora so sestavljali navadno miza, klop, morda celo brajda in nasad hortenzij ter potonik, v izjemnih primerih še skromna senčnica. Kaj več vrtnih elementov nekdanji vrtovi niso poznali, seveda če izvzamemo nekaj aristokratskih in meščanskih hiš, ki so imele na svojih vrtovih še kakšne vodne motive, razgledne stolpiče in rožne vrtove.

Današnji način življenja in dvig standarda sta nujno vplivala na potrebe sodobnega človeka, hkrati pa tudi na njegove navade. Kuhinja, ki je bila pri nas do nedavnega središče družinskega življenja je dobila dandanes v svoji nalogi resnega tekmeca: središče doma je postala skoraj povsod tako imenovana dnevna soba, kjer se največ zadržujemo, sprejemamo goste, gledamo televizijo, poslušamo plošče... Dnevna soba je postala bivalni prostor, zaradi te svoje funkcije pa je navadno tudi posebno opremljena. Udobni sedeži, steklene knjižne omare in seveda dosti cvetja, ki naj da celotnemu prostoru vtis urejenosti, ljubkosti in bogatosti.

Mojca Kurent, dipl. med. sestra, svetovalka mamicam ob in po rojstvu, nam je odgovorila na nekaj večnih vprašanj o dojenju, na le vaša vprašanja pa bo v četrtek, 3. 4. od 17.30 do 18. 30 brezplačno odgovarjala v igralnici ob Slaščičarni pod vodo v Cityparku.

Zakaj je dojenje tako pomembno?Prednosti dojenja so raznolike in številne. Dojenje prinaša veliko telesnega stika med materjo in otrokom, le tako se lahko nadaljuje povezanost iz nosečnosti. Otrok neizmerno uživa ob dotiku s kožo, ob tem pa presnova postaja optimalna in otrokovi čuti se lahko razvijajo.

Z bioresonanco lahko preprosto, hitro, poceni in brez agresije na telo diagnosticiramo in zdravimo najrazličnejše bolezni – tudi že pri dojenčkovih krčih, oteženi prebavi, nespečnosti, alergijah na cepljenja in druge snovi, intoleranci na laktozo, astmah, bronhitisu in drugih težavah.

Kako deluje bioresonanca, smo govorili z znano bioresonančno terapevtko Darjo Vrbanc, ki poudarja, da je za dojenčkovo zdravje najpomembnejše mamino počutje, zato smo naš pogovor zaokrožili tudi s težavami, kot so hormonska neravnovesja, težave z zobmi, tegobe s krhkimi nohti in izpadanjem las … In jo 15. 4. ob 10.00 povabili na brezplačno urico za mamice z dojenčki v Cityparkovo igralnico, da nam bo odgovorila še na vsa naša vprašanja …

O cepljenju smo tokrat govorili s Špelo Urbanc, članico Civilne Iniciative za Prostovoljno Cepljenje, in na to v Sloveniji kar rutinsko opravilo pogledali nekoliko drugače.

Zakaj se cepimo?
Cepljenje je v svoji osnovi ukrep, katerega namen je telesu predstaviti oslabljeno ali mrtvo obliko povzročitelja bolezni (virus/bakterija), da telo razvije protitelesa proti tej bolezni. Celotna teorija temelji na tem, da število protiteles določa stopnjo imunosti, torej več protiteles = manjša možnost za obolenje. V slovenskih medijih stroka znova in znova ponavlja mantro, da je cepljenje učinkovit in varen javnozdravstveni ukrep. To žal ne drži, saj ni tako učinkovito, še manj pa varno, kar je iz dneva v dan bolj jasno.

Če ima dojenček velik tek, to ni dober znak, opozarjajo strokovnjaki. Dojenčki, ki imajo velik tek in so kar naprej lačni, bodo imeli najbrž v odraslosti težave s čezmerno težo, trdijo britanski pediatri.

Raziskave so namreč pokazale močno povezanost med vedno lačnimi dojenčki in pretežkimi desetletniki. Starše takšnih dojenčkov zato opozarjajo, naj se potrudijo, da bo doma vedno na voljo predvsem zdrava hrana in da bo vzgoja vsebovala tudi informacije o njej.