Bi se tudi vaš mali nadebudnež rad naučil rolanja? Samo brez strahu. Rolanje je odličen šport, sploh če ste doma v mestu, z njim pa se otrok lahko rekreira in uri svoje motorične sposobnosti od pomladi do jeseni. 

Najprimernejši čas za začetek učenja rolanja je po četrtem letu starosti. Približno do tega leta otrok osvoji (pridobi z razvojem) zasuke (rotacije) svojega telesa, ki so pri tovrstnih športnih aktivnostih ključnega pomena,svetujejo fizioterapevti. Veliko staršev se učenja rolanja loti samih, a pozor - tudi če ste odlični na rolerjih, to ne pomeni, da boste otroka naučili pravilno rolati.

Vsekakor bodite pozorni na to, kako otrok rola. Če pri rolanju kolena krči in obrača navznoter (noge na x) in pri tem medenica ostaja zadaj, trebuh pa je pretirano potisnjen naprej, je to narobe in potencialno škodljivo. Če se otrok že na začetku nauči rolati na takšen način, bo kasneje zelo težko spremenil svoj vzorec. Posledično bo kljub čvrsto zapetim rolerjem gležnje začel obračati navznoter.

Seveda je najprej treba poskrbeti, da to zabavno aktivnost na osmih koleščih otrok izvaja varno, kar pomeni, da boste morali nekaj investirati v opremo (ščitniki in čelada so nujni). Potem pa ga je morda glede prvih korakov rolanja bolje prepustiti strokovnjakom, ki ga bodo naučili pravega ustavljanja, vstajanja, različnih spretnosti in pravega načina gibanja na rolerjih, ki mu bodo v pomoč tudi kasneje, ko bo večji in se bo na ta način morda lahko vozil v šolo ali po opravkih po mestu.

Začetniki se morajo predvsem najprej seznaniti s prenosom teže iz enega rolerja na drugega, kar je osnova za kasnejše aktivno rolanje. Najpomembnejša stvar pa je pravilno zaustavljanje

Za varno in učinkovito premagovanje ovir urbanega okolja, mora otrok obvladati gibanje naprej (včasih tudi nazaj), zavijati, prestopati, sestopati in naskok robnika. Znati pa mora tudi pasti ter se pravilno in varno pobrati.

Ključnega pomena v katerikoli kritični situaciji je preventiva - torej zavedanje in znanje, kako situacijo, v kateri dogajanja ne moremo več kontrolirati, preprečimo. Mnogokrat je planiranje poti, po kateri se bomo peljali, prav tako pomembna kot zaščitna oprema. V kolikor pa do neljube situacije vseeno pride, pa je dobro vedeti, kako v situaciji ravnati. Če se na primer otrok znajde pred strmino, naj jo raje zapusti in izbere alternativno pot.

Če se vendarle znajde na strmini in se ne more učinkovito ustaviti z zavoro, naj za zaustavljanje uporabi prvo primerno izletno cono. To pomeni, da noge postavi v škarjast položaj ter poišče prvo primerno (najbolje travnato) ravno površino, če je mogoče z iztekom v protistrmino in jo uporabi kot izletno cono.

Skrajni primer zaustavljanja je t. i. zaustavljanje v sili. Pri najvišji še obvladljivi hitrosti naj otrok postopoma preide v položaj 'na vseh štirih' ter najprej delno obremeni ščitnike na kolenih, nato pa dlančnike, ki mu pri drsenju pomagajo ohranjati smer in zmanjšajo možnost začetka kotaljenja. S pomočjo zaščitne opreme in trenja se uspešno ustavi. Pozor - omenjena metoda je uporabna le v skrajni sili in ob nepravilni uporabi lahko privede do neljubih posledic.

Otroka torej preden se začne sam rolati, primerno oborožite z znanjem, da bo znal v vsaki situaciji pravilno reagirati!

Vir: druzina.enaa.com