Odlašanje odločitve o podnebno-energetskem dogovoru podaljšuje uvozno odvisnost EU

Voditelji EU so preložili odločitev o podnebno-energetskem dogovoru, ki bi lahko pomagal osvoboditi Evropo odvisnosti od uvoza drage energije. Predsedniki držav in vlad so sicer prepoznali potrebo po okrepitvi energetske neodvisnosti EU ob krizi v Ukrajini, vendar jasnih ukrepov niso sprejeli.

Voditelji se niso zmogli sporazumeti glede novih ciljev EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, razvoja obnovljivih virov in izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2030. Namesto tega so določili časovni načrt za dosego dogovora o ciljih, in sicer do oktobra letos, takoj po srečanju svetovnih voditeljev, ki ga bo septembra gostil generalni sekretar ZN Ban-Ki Moon in na katerem se bo razpravljalo o ukrepih proti podnebnim spremembam.

Zdi se, da bodo imela vozila na vodik v prihodnosti boljše možnosti za razvoj ko gre za vprašanje vpliva na okolje.

Večino prejšnjega desetletja, je avtomobilski sektor zelo veliko časa namenili razmišljanju in špekuliranju o tem kako zmanjšati emisije ogljika v okolje. Velika večina avtomobilskih proizvajalcev, je bila zato ob tem nekako primorana namenjati glavnino svojih sredstev v razvoj okolju bolj prijaznih tehnologij, ki bi posledično zmanjšale izpuste ogljika ter ostalih zdravju in okolju škodljivih emisij.

Mineva tretja obletnica jedrske nesreče v *censored*ušimi, ki je uničila življenja več sto tisoč prebivalcem okoliških mest in vasi. Upravljavec jedrske elektrarne *censored*ušima, TEPCO in japonska vlada nista zatajila zgolj pri neuspelem poskusu pripeljati jedrsko katastrofo pod nadzor, ampak sta pustila na cedilu tudi žrtve jedrske nesreče in celotno japonsko prebivalstvo. Žrtve *censored*ušime še vedno trpijo in se borijo za odpravnine, ki bi lahko odprle novo poglavje v njihovem življenju.

Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji, je ob obletnici dejal:
»Jedrska industrija po vsem svetu računa, da bodo Japonci in z njimi vso svetovno prebivalstvo pozabili na žrtve in grozovite nauke, ki nam jih je razodela *censored*ušima. Tako bi lahko podaljševali življenjsko dobo starih, tveganih reaktorjev ter nadaljevali s prodajo tehnologij za gradnjo dodatnih jedrskih elektrarn.

Certifikati so obvezni že nekaj časa, vendar brez predvidenih glob. Energetske izkaznice uvajamo zaradi evropske direktive, saj nam sicer grozijo sankcije Evropske unije. Energetske izkaznice bi sicer morale imeti vse nove stavbe že od januarja 2008 in vse stare stavbe ob prodaji ali oddaji od januarja 2009.

Namen
Energetska izkaznica je po navedbah ministrstva za infrastrukturo in prostor namenjena predvsem potrošnikom, "ki se odločajo za nakup ali najem in ne poznajo energetskih lastnosti objekta". Kupci naj bi tako vedeli, koliko bodo morali v objekt še vložiti, da bo ta energetsko učinkovit. Prav tako naj bi najemnik dobil relevantno informacijo, koliko ga bodo stali obratovalni stroški pri najemu.

V Kaliforniji so odprli največjo eko solarno elektrarno na svetu. Razvoj solarne elektrarne so omogočili Google, NRG Energy in BrightSource Energy.

Največja solarna elektrarna na svetu pridobiva energijo sonca s pomočjo zrcal, ki merijo 10m v širino. Gre za orgomen sistem 300.000 zrcal, ki jih upravljajo računalniško z namenom, da optimalno izkoristijo energijo sonca. Pomeni, da se zrcala prilagajajo glede na kot sončnih žarkov.

Zrcala usmerjajo sončno svetlobo v stolp, kjer se voda spreminja v paro in tako zagotavlja čisto energijo za obratovanje turbine.

Tako kot ljudje tudi nekatere živali zaznajo glasbeni ritem in se nanj odzovejo. Tudi skupina bonobov v nekem ameriškem živalskem vrtu ob posebnem bobnu. Bonobi so sorodniki šimpanzov, le nekoliko so manjši od njih. Avtorji nove študije so prepričani, da so razkrili delček v razvoju te sposobnosti tudi za človeški del življa.

Izdelali so posebno trpežen boben in ga postavili v skupino bonobov, stanujočo v živalskem vrtu Jacksonville (Florida, ZDA). Igrive živali so po njem skakale, ga grizle, vendar je preživel tako zobe kot 225-kilogramski pritisk ob pristanku bonoba na opni.

Kanadski otok Victoria (osmi največji otok na svetu) je med ljubitelji kartografije zelo priljubljen zaradi enega samega razloga: na enem izmed tamkajšnjih številnih jezer leži otok, na katerem leži jezero, na katerem leži otok.

Otok Victorio (ali Kitlineq, kot je njegovo inuitsko ime) od tundre severne Kanade ločuje zaledeneli zaliv Coronation. Približno 100 kilometrov v notranjosti otoka najdemo vrsto podolžnih jezer in v enem izmed njih leži neimenovani otok, na njem manjše jezero, na tem manjšem jezeru pa ozek, le približno 0,3 kilometra dolg otok - ki je največji tovrstni otok.

Ministri, odgovorni za energetiko, so se prvič sestali v Bruslju in razpravljali o podnebno-energetskih ciljih Evropske komisije do leta 2030.

Komisija je predlagala zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov in obvezujoč cilj na ravni EU za povečanje deleža OVE na vsaj 27 odstotkov do leta 2030, izpustila pa je zavezujoče nacionalne cilje za OVE in tudi prestavila pogajanja o cilju za energetsko učinkovitost.

Pri Greenpeaceu smo bili januarja kritični do ciljev Komisije, saj so premalo ambiciozni [1].

Alpinisti, ki se bodo povzpeli na Mount Everest, bodo morali po novih pravilih nepalskih oblasti s seboj odnesti osem kilogramov odpadkov, da bi tako pomagali očistiti najvišji vrh sveta.

Gre za enega izmed najnovejših ukrepov, ki so jih sprejeli za gorništvo v Nepalu, veljal pa bo le za tiste alpiniste, ki se bodo povzpeli nad bazni tabor, so sporočili iz ministrstva za turizem. "Da bi očistili Mount Everest, se je vlada odločila, da mora vsak član odprave poleg svojih smeti s seboj prinesti še najmanj osem kilogramov smeti."

Kdor se ukrepa, ki začne veljati aprila, ne bo držal, ga čakajo posledice, čeprav še ni jasno, ali bo to denarna kazen ali kakšen drugačen ukrep.

V KOLIKOR  DO 19 MARCA LETOS ITALIJANJSKO MINISTRSTVO ZA OKOLJE ODLOKA NE PODPIŠE, ŠPANSKA GAS NATURAL LAHKO PONOVNO PRIDOBI AVTORIZACIJO GRADNJE PROJEKTA, TOKRAT S POMOČJO DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA (TAR) LACIJA .

Tipična italijanska zmešnjava, ali še kaj hujšega? Projekt terminala španske Gas Natural, v pristaniški coni v Žavljah pri Trstu visi na nitki, a ni še izbrisan. Po ponovnem odprtju preiskave Valutazione Impatto Ambientale (VIA - Presoja vpliva na okolje ), za katero se je minister za okolje Corrado Clini,  odločil 27. decembra 2012 na zahtevo predsednika tržaškega pristanišča Marine Monassi, se je 18. aprila 2013  Ministrstvo za okolje določilo za odložitev istega za obdobje šestih mesecev. V tem času naj bi družba, ki predlaga projekt (Gas Natural ) poiskala in nakazala alternativno lokacijo za tehnološko zastareli plinski terminal.

Mednarodna organizacija Alpe Adria Green (AAG) se je pridružila mednarodni okoljevarstveni organizaciji - Svetovnemu svetu za naravo (WCFN)

Glavna smernica združenja WCFN v katerega je včlanjenih 42 okoljevarstvenih organizacij iz vsega sveta, je ohranitev narave pred agresivnimi vplivi človeka. Svet je vstopil v fazo pospešenega uničevanja, ker se tradicionalni ekologi ne držijo več svojih smernic, da je ohranitev naravnih habitatov in biotske raznovrstnosti njihova prva skrb.

Politika in denar so pokvarili ekološka gibanja, in večina okoljevarstvenikov danes prikima uničenju narave, z izgovorom da bi "ohranili planet ". Za WCFN kot tudi za AAG pa je ohranitev prvobitne narave, na prvem mestu.

Na francoski zahodni obali je januarja in februarja poginilo več kot 21.000 morskih ptic. "Pokol stoletja", kot ga je v sredo poimenovalo francosko društvo za zaščito ptic, so povzročila neurja – ptice so se zaradi vremena selile na obalne predele z manj hrane in umrle zaradi lakote.

"Žrtve" so tri konce tedna na baskovski in bretonski obali šteli prostovoljci in v ponedeljek našteli kar 21.341 mrtvih ptic.

Pred dvema letoma so bile v Sloveniji stoletne poplave. Lani poleti smo dosegli nov temperaturni rekord - 40,6 °C v Cerkljah ob Krki. Letošnji januar je bil najtoplejši, odkar merimo temperaturo. Prejšnji teden pa smo doživeli do zdaj najobsežnejši žled.

Podnebnih sprememb se ljudje zavedamo, a se počutimo kot nemočne žrtve in nič ne ukrenemo. Čakamo le, da to stori država, je pred leti pokazala raziskava Eurobarometra.

Društvo Eko krog se je pritožilo na okoljevarstveno dovoljenje za proizvodnjo cementa v trboveljski cementarni, ki ga je agencija za okolje po več letih znova izdala januarja letos. V Eko krogu, kjer so pritožbo na ministrstvo za kmetijstvo in okolje naslovili prejšnji teden, opozarjajo, da v sprejetem okoljevarstvenem dovoljenju za Lafarge Cement ni bilo upoštevanih 82 hektarjev pridobivalnega prostora cementarniškega kamnoloma med Trbovljami in Hrastnikom niti ni upoštevanega mnenja zdravstvenega delavca. V društvu so sicer ugotovili tudi številne napake v dokumentaciji, ki je bila podlaga za izdajo dovoljenje.

Po mnenju Eko kroga izdano dovoljenje ne upošteva vseh priporočil mednarodno sprejetih najboljših dostopnih tehnologij za cementno industrijo. Te med drugim v izpustih zahtevajo določene nizke koncentracije amonijaka in nekaterih škodljivih onesnažil ter izogibanje surovini, ki vsebuje visoko vsebnost nevarnih organskih strupov.

Novo poročilo “Odpadki – neizkoriščen vir energije v Evropi“ (http://europeanclimate.org/wp-content-final.pdf) ugotavlja: Evropa ima velik in neizkoriščen potencial pridobivanja naprednih, nizkoogljičnih biogoriv iz odpadkov, nastalih v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji in v gospodinjstvih, vendar le, če bo določila visoke trajnostne okvirje in cilje za razogličenje goriv v prometu do leta 2030.

V projektu, ki ga je podprla koalicija tehnoloških inovatorjev in okoljskih nevladnih organizacij, ugotavljajo, da bi v primeru uporabe vseh trajnostnih odpadkov iz kmetij, gozdov, gospodinjstev in industrije za transportna goriva, ti lahko nadomestili 37 milijonov ton nafte letno do 2030. Povedano drugače, tehnični potencial trajnostnih odpadkov je enak 16 % potreb po gorivih v cestnem prometu v letu 2030.

Pred nakupom hiše ali parcele preverite energetski tok, ki ga v okolici vašega morebitnega novega domovanja ustvarjajo okoliške ceste in vodotoki.

Feng šuj nas namreč uči, da je prav položaj glede na ceste in potoke ali reke eden najpomembnejših pri presoji ustreznosti zemljišča za gradnjo doma.

Ker imajo ceste podobne značilnosti kot reke, lahko pri obeh uporabljamo podobna pravila. V obeh primerih iščemo srednje intenziven umirjen tok ceste ali reke, ki se v optimalnih pogojih nahajata pred in ne za stavbo, kjer bi jo slabili, namesto napajali z življenjsko energijo.

Koalicijo za gozd skrbijo pozivi po hitrem in obsežnem ukrepanju za »saniranje katastrofe«  
Neustrezna sanacija žledoloma lahko povzroči dodatno ekosistemsko in gospodarsko škodo, so prepričani v Koaliciji za gozd. Ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Židana so zato danes s pismom opozorili na grožnje v primeru pretirane zagnanosti za t.i. sanacijo gozdov po vremenski ujmi.

Njihovi pomisleki so predvsem:

1. če bo odstranjeno vse polomljeno drevje, posebej v javnih gozdovih, bodo vrste, ki so odvisne od odmrlega lesa, močno prizadete – ne le trenutno, pač pa za desetletja vnaprej; zaradi tega bo zmanjšana tudi odpornost gozda na prihodnje motnje;

GIBANJE ZA SEJANJE, IZMENJAVO TER OHRANJANJE AVTOHTONIH, TRADICIONALNIH IN DOMAČIH VRST SEMEN IN SADIK ZELENJAVE, POLJŠIN , ZELIŠČ IN SADNIH VRST V SLOVENIJI

ŠTAFETA SEMEN: PRIHODNOST JE V NAŠIH ROKAH – BODIMO AKTIVNI!

Eko civilna iniciativa Slovenije – Ekoci: ”Kdo bo poskrbel za nas, da v prihodnosti ne bomo lačni? ” Sami – tako, da posadimo čim več kulturnih rastlin na vrtičkih, balkonih, poljih, ki nam bodo dale plodove.

Rešitev je v zavedanju, da smo za svojo prihodnost odgovorni predvsem sami. Dozoreva v naših glavah, srcih in prehaja v dejanja, kako iz semen čim bolj sonaravno pridelati hrano in se povezati v bazo znanja ter somišljeniki. Potrebno se je aktivirati. Vsak po svojem znanju in zmožnostih.

Naši voditelji bodo 20. marca razpravljali o prihodnjih ukrepih Evrope v boju s podnebnimi spremembami, eno največjih groženj za naš planet. V luči uničujočih posledic podnebnih sprememb, kot so resna degradacija tal, nezanesljivost oskrbe s hrano in vodo ter izguba biotske raznovrstnosti, moramo v skupinskem duhu pokazati, da je za naš planet potrebno narediti več.

Politiki že pripravljajo svoja stališča do teh problemov. Ob tem potrebujejo dodaten pritisk javnosti, da bodo res sprejeli dogovor, ki bo naše države vodil k resničnemu preprečevanju podnebnih sprememb in z njimi povezanih problemov, s katerimi se spopadamo že danes.

Mi zbiramo! Pod tem geslom bo letos potekala že tretja izvedba akcije Star papir za novo upanje 2014, ki jo v Društvu Ekologi brez meja pripravljamo skupaj s podjetjem Dinos. Namen projekta je, da lahko vsak prebivalec Slovenije doda svoj list k boljšemu svetu. Zbiraj tudi ti in se nam pridruži na zbiralni akciji starega papirja, ki bo potekala med 17. marcem in 30. aprilom 2014.

Akcijo smo prvič izvedli leta 2011, jo ponovili leta 2012 in obakrat je bila zelo dobro sprejeta, sedaj pa imamo znova priložnost, da skupaj na enostaven in znan način pomagamo drugim.

Pomlad bo kmalu pred vrati in z njo ponovno priložnost za spomladansko čiščenje. Da ne bomo čistili samo domov in stanovanj, vas tudi letos vabimo, da očistimo in uredimo naše okolje. Naj zelenice, vrtovi, parki, gozdovi in vode ponovno zaživijo. Zavihajte rokave in se pridružite Ekologom brez meja, Turistični zvezi Slovenije in ostalim organizatorjem prostovoljnih čistilnih akcij.

Skupaj bomo s čistilnimi akcijami pričeli na svetovni dan voda, 22. marca 2014 in nadaljevali vse dosvetovnega dneva zemlje, ki je 22. aprila 2014.

Pri pripravi jedi nam po navadi nastanejo ostanki, ki jih ne pojemo ampak zavržemo. Ste kdaj pomislili, da bi lahko kuhinjske ostanke še uporabili, preden ti postanejo odpadek? Ali, da lahko celo zmanjšamo količino kuhinjskih ostankov tako, da jih ustrezno pripravimo in zaužijemo?

Biološki odpadki predstavljajo približno 50 % gospodinjskih oziroma komunalnih odpadkov. Med kuhinjske odpadke uvrščamo zelenjavne in sadne ostanke, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke (kavne, čajne), ne tekoče ostanke hrane (meso, kosti), pokvarjene prehrambne izdelke brez embalaže, papirnate robčke, brisačke in papirnate vrečke.

Vedno sem v zadregi, ko me ljudje sprašujejo kje delam. Pa ne, ker bi se sramoval dela v društvu, ampak ker je tako težko na kratko opisati že samo osnovni nabor zadolžitev, kaj šele realni. Da bi zmedo pokazal s primerom, sem si dober teden vnaprej izbral dan in ga sproti dokumentiral. Rezultat je v pričujočem članku.

Četrtek 15. 1. 2014, Ljubljana, čumnata.

07:57 Zbudim se par minut pred budilko in čeprav mi manjka še malo spanca, vem da bo dober dan. V istem hipu sem popolnoma buden in že v pripravah na delo.