Veliko je takšnih ljudi, ki moramo nekaj časa hoditi sami po poti življenja, nekaterim pa je samota tudi življenski sopotnik. Hudo je, če se popotnik počuti osamljenega -zapuščenega. Samota je lahko osvežujoča, osamljenost pa le boleča. A nikar se ne počutite osamljeni na poti, kajti nikoli nismo sami, nihče izmed nas.

Četudi ni ob nas prijateljev, partnerja, družine, je ob nas vedno nekdo, ki nas ima zelo rad - to je Vsemogočni, naš Učitelj, Prijatelj, Oče največje družine. Seveda pa Bog za večino nas ni dovolj. Zatorej tisti, ki ste osamljeni, odprite svoja srca ljubezni, odpustite si napake in se pričnite imeti radi.

Na kaj pomislite ob besedi kovček? V moje zavedanje se najprej prikrade poletni čas s počitnicami in potovanji. Lani poleti, ko sem potoval z nahrbtnikom, sem ugotovil, da so ti pravzaprav iz mode in da je veliko bolj udobno imeti kovček na koleščkih - pa četudi gre za potovanje z vlakom in ladjo . No, ker je poletni čas še daleč, se bomo tokrat ukvarjali z malo drugačnimi kovčki. Tistimi, ki jih prinesemo s seboj iz otroštva in nas spremljajo na našem življenjskem potovanju. Saj je celo naše življenje pravzaprav neke vrste potovanje - z različnimi potmi in postajami.

Kot otrok smo se rodili v družino, kjer smo bili fizično in čustveno nemočni in odvisni od svojih staršev. Vse, kar se je dogajalo v našem otroštvu, se je vtisnilo v našo psiho in nas lahko spremlja celo življenje ter deluje kot nezavedni "program" za naše miselne, čustvene in vedenjske vzorce. Verjetno se je vsakdo izmed nas že zalotil, da je na določeno situacijo reagiral drugače, kot bi si želel.

Pogovor z Rožano Grdina, svetovalko iz psihosinteze

Mnogi med nami si še kako želimo verjeti v to, da je današnji položaj ženske v svetu cvetoč, enakopraven in takšen, kot se za nosilko materinstva spodobi. Ali je res tako ali gre le za utvaro in beg pred sprejemanjem resnične resničnosti? Če si za trenutek dovolimo odpreti srce in pogledati okoli sebe, ali pa še širše, opazimo, da je svet poln žensk, ki se prav ta trenutek borijo za svoje življenje in življenje svojih otrok. V primežu nasilja, vojn, revščine, lakote, zlorabe, tradicije, dobička je ženskam še vedno prepogosto onemogočena enakopravnost evolucije in izražanja. Nasilje je lahko zelo očitno ali pa inteligentno skrito.

"Čas je, da ženska vidi žensko," začne najin intenziven pogovor soavtorica Šole čustvene inteligence, strokovni vodja Akademije za psihosintezo, članica Italijanskega združenja za terapevtsko psihosintezo (S.I.P.T.) v Firencah, članica italijanske Nacionalne koordinacijske skupine profesionalnih svetovalcev (C.N.C.P.) Rožana Grdina.

Naj ne ostane le pri teoriji!
Teorija brez prakse ne velja dosti, zato bodimo še malce bolj konkretni. Vabim vas, da napravite preprost eksperiment, ki vam bo odprl vrata v čisto drugačno zaznavanje stvarnosti. Z njim boste spoznali bogastvo lastnega doživljanja in odkrili svet, v katerega morda še nikoli niste pokukali.

Za dobro izvedbo potrebujete primeren kotiček, kjer se boste dobro počutili in mir, ko vas nihče ne bo motil. To boste najlaže storili v naravi, ki vam je všeč, morda kje v gorah ali ob morju. Dopustni čas ali vikend, ko ste vsaj malo bolj psihično razbremenjeni, je pravi čas.

Zaupajte v dobro!
Tretji prijem, ki igra zelo pomembno vlogo, pa je zaupanje v dobro. Pomena zaupanja v dobro preprosto ni mogoče dovolj poudariti. Če zaupamo v dobro, potem z enim samim zamahom skrhamo ostrino vseh možnih zaprek, ki nam v življenju prekrižajo pot. Slabim programom in neugodnim izidom s tem odvzamemo možnost za uspeh, kajti nezaupanje vanje jim odvzame energijo, ki je potrebna za njihovo uresničitev.

Vera ali prepričanje, da se bo zgodilo tisto, kar je dobro, je nasprotno veri v zlo - strahu. V današnjem času, ko strah vse bolj prežema osebno in družbeno življenje, je treba najti načine, ki omogočajo olajšanje tega bremena.  Ko se odpremo pozitivnim programom, krepimo vez z vesoljem in s Stvarnikom.

V neki vasi je živel človek, ki bi mu lahko rekli tudi modrec. Želel je z nasveti pomagati vsem vaščanom. Ljudje iz vasi pa te sposobnosti niso znali ceniti ter so ga spraševali le po letinah in vremenu. Njihova želja je bila le, da bi si pridobili čimveč materialnih dobrin, čeprav je bila notranja luč večine vaščanov le še brlivka.

Neki večer pa je k njemu, ki je imel na hribu nad vasjo skromno hiško, prišel vaščan in mu potožil, da je njegovo življenje nesrečno in da ne ve, zakaj bi sploh še živel. Modrec ga je pogledal z globokim pogledom ter dejal: " Tvoje iskanje in odkritost sta ti pokazala pot do mene. Zdaj pojdi do reke, dočakaj jutro na njenem bregu in uzrl boš svojo srečo ".

Kako do več radosti?
Drugi prijem, ki omogoči povečanje kakovosti življenja, je povečanje radosti. Večjo kakovost življenja si namreč le težko predstavljamo brez povečanja radosti. Radost odpira vrata ljubezni v nas. Žal smo jo otopili z ožanjem fokusa na materialne dobrine. Kako si zagotoviti več radosti?

Usmeriti se je treba k njenim izvirom: to so dobra dela ter stik z naravo in svojim bistvom. Ena od metod je, da življenju vzamemo ostrino tako, da ga prenehamo obravnavati kot nekaj grozečega in resnega. Prisotnega je preveč strahu. Življenje jemljemo preveč resno, posameznim dogodkom, ki so le prehodne, malo pomembne epizode v zgodbi, ki jo doživljamo, pripisujemo prevelik pomen.

Mislim, da je verjeti, da smo ljubljeni, kadar nismo, ena temeljnih in najbolj pogubnih zmot, v katere se radi zatekamo. Posledice so hude in daljnosežne tako na osebni kot na družbeni ravni. V naši kulturi obstaja nenapisano pravilo, da starši ljubijo otroke, ker je to naravno dejstvo. V to je menda treba kar verjeti. To pravljico si pripovedujemo (in jo prepisujemo v splošno omamo javne zavesti) že stoletja, a verjeti vanjo je neodgovorna samoprevara.

Zgodovina otroštva (tudi pri Slovencih, a seveda ne le pri nas) dokazuje prav nasprotno. Alice Miller je porabila celo življenje, da bi utrla pot resnici, ki se skriva za tem verovanjem, pa ni bila zelo uspešna.

Pomembna je občutljivost
Prvi prijem, ki omogoči povečanje kakovosti življenja, je povečanje občutljivosti, dojemljivosti za svet okoli nas. S povečanjem občutljivosti povečamo svojo sposobnost prevajanja energij. Kdor je otopel in ne vidi lepot okrog sebe, ga lahko postavijo na sredo rajskega vrta, a mu to ne bo nič pomenilo.

Otopeli smo zato, ker smo v dobi potrošništva prepolni vtisov, ki nimajo prave sporočilne vrednosti. Prišlo je do pravega bombardiranja z vtisi in informacijami, to pa nas je otopilo. Skozi nas teče premalo življenjske energije, ki nas poživlja, kajti zastajanje energije občutimo, kot da nas nekaj utruja in bremeni. Treba se je osredotočiti na stvari, ki so pomembne, obenem pa povečati občutljivost, dojemljivost za svet okoli nas.

Vsak kdaj zamudi, pri nekaterih pa je zamujajnje sestavni del vsakdana. Preberite nekaj znanstvenih razlag, zakaj nekateri ljudje ves čas zamujajo.

Eden od najpogostejših razlogov za kronično zamujanje je po mnenju psihologa s kanadske Univerze Wilfrid Laurier Rogerja Buehlerja slabo načrtovanje časa. Kot izpostavlja Wall Street Journal veliko zamudnikov namreč napačno oceni, koliko časa jim vzamejo razna opravila, pot in podobno. Po njegovem mnenju ljudje v povprečju podcenjujemo čas potreben za določeno aktivnost za 40 odstotkov.

Želite kaj napraviti zase? Se želite izogniti grenkemu spoznanju, ki se utegne pojaviti na stara leta - namreč, da pravzaprav nikoli niste v polnosti zaživeli in izkusili bogastva življenja? Potem berite dalje.

V zadnjem času se marsikaj dogaja, kar človeka napeljuje k razmišljanju. Veliko je veliko govora o tem, da bi morali napraviti kaj bolje, v nasprotju z dosedanjimi klišejskimi reakcijami, če želimo sebi in zanamcem zagotoviti kaj lepšo prihodnost. Govora je o dvigu zavesti , ki naj bi bil predpogoj za resnejše pozitivne spremembe v družbi.

Tudi na tej spletni strani je v več sestavkih prebrati marsikaj na omenjene teme; govorili smo o pogojih, strategijah in načinih, ki bi omogočili dosego začrtanih ciljev. Ugotovili smo, da je treba delovati v smeri celostnejšega zaznavanja sveta ter storiti marsikaj, da bi um razbremenili preživelih prepričanj in pridobili nova, ki širijo duha in dvigujejo zavest.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

K težavi pristopite s čim večjim razumevanjem, tako da ne bo imel občutka, da nanj pritiskate ali da ga skušate nadzirati. Izogibajte se trditev, s katerimi bi mu dali vedeti, da je z njim nekaj narobe ali da se do mame ne obnaša pravilno. Povejte mu, da če ne bo spremenil odnosa z materjo, po vsej verjetnosti vidva ne bosta mogla več nadaljevati vajine zveze.

Če si želi vaše pomoči in želi spremeniti odnos z materjo, bodite ljubeči in potrpežljivi. Ko se mati vmeša v vajino življenje, ne pristopajte z jezo ali zamero, temveč bodite čim bolj mirni in jasni ter trdno postavite svoje meje. Poiščita pomoč: dogovorita se za partnersko (ali individualno) terapijo.

Kdo v paketu zaničuje in trpinči vse ženske, istospolnike, tujce in ljudi neprave vere? Kdo jih samodejno in samoumevno onemogoča v poklicnem razvoju ter (z izjemo lepih žensk) noče biti njihov sosed? Kdo kriči, da je treba to ali ono skupino ljudi izbrisati z obličja zemlje ali pa vsaj odstraniti iz države? Kdo se razstreljuje? Kdo gre potem, ko se je nekdo razstrelil, uničevat trgovine in svetišča nekih tretjih ljudi?

Odgovor je jasen – verniki!

Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

KAJ LJUBIJO MOŠKI?
Biti ženska ni preprosto. Ne le zaradi mesečnega klica telesa, ki nas opominja na spopad hormonov, biološko uro in kar je še tega. Mnogo težje je biti ženska zaradi nenehnega prizadevanja, da bi nas sprejeli moški in širša družba. To prizadevanje vsakodnevno otežujejo množični mediji, ki nam vsiljujejo podobe domnevno idealnega videza (kar pomeni suho telo, visoke ličnice, napeto kožo brez sledi nepravilnosti, noge, dolge kot ponedeljek, pas, vitek kot ročaj od metle, in prsi kipeče kot Pameline – seveda ne glede na starost).

Rezultat? Večno nezadovoljstvo same s sabo in načeto samospoštovanje.

Piše: Zoran Milivojević, dr. med., psihoterapevt in seksolog v Vivi www.viva.si

Si zaslužim biti ljubljen?
Velika večina ljudi, ki se odločijo za psihoterapevtsko in svetovalno pomoč, ima težave z občutkom manjvrednosti. Ljudje, ki se ne sprejemajo, ker so prepričani, da tega niso vredni, največkrat s čim pogojujejo svojo osebno vrednost.

Prepričani so, da si preprosto ne zaslužijo lastne ljubezni, a tudi ne sprejemanja in ljubezni drugih. Menijo namreč, da morajo izpolniti nekakšen pogoj – da bodo šele tedaj nekaj vredni, da bodo šele tedaj imeli pravico do spoštovanja, ljubezni in sprejemanja.

Verjetno mi ni potrebno posebej razlagati vloge varovalke v sistemu električnega omrežja. Ljudje se dobro zavedamo, kakšno funkcijo imajo varovalke v umetnih sistemih. Zaupamo jim! Še več, v neštetih primerih in vedno bolj intenzivno tem sistemom zaupamo celo lastna življenja. Morda ravno v tem zaupanju tiči tudi eden izmed razlogov za razcvet sodobne tehnologije? Kaj pa vem ...

Če spremljate najnovejše dosežke, denimo na področju razvoja avtomobilizma, ste prav gotovo seznanjeni s sistemi za preprečevanje trka, avtonomno vožnjo (brez posredovanja voznika). Prometne nesreče znajo kmalu postati stvar preteklosti!

Piše: Nina Mazi v Vivi www.viva.si

Najnevarnejši so nedeljski večeri
Največja napaka, ki jo lahko naredi ženska na prvem zmenku, je zastavljanje vprašanj o izbrančevem premoženju in zaslužku. Strokovnjaki in poznavalci iz razvitega zahodnega sveta pravijo, da je denar vzrok, povod, razlog in tema večine zakonskih prepirov in nesoglasij med partnerji, med otroci in starši ter med starejšo in mlajšo generacijo.

Najbolj radikalni celo trdijo, da je kljub vsesplošnemu pomanjkanju duhovnosti materialna plat življenja danes veliko bolj kočljiva in sporna od duhovne. Tako naj bi se več kot tretjina parov prepirala izključno zaradi denarja. Izidi poglobljene ankete in večletne raziskave, ki so ju nedavno izvedli mednarodni strokovnjaki v šestih ekonomsko najbolj razvitih evropskih državah, so odkrili nekaj značilnih trendov na področju konfliktov, povezanih z denarjem, blagostanjem in materialnim bogastvom.

Kako izbiramo besede je včasih zelo pomembno za naše odnose. Raziskave so pokazale, da je ena beseda še posebej ključna.

Beseda, ki jo vsak odnos potrebuje, je hvala. Preprosta beseda daje naslovniku občutek, da je cenjen. Strokovnjaki svetujejo, da jo uporabimo tudi takrat, ko imamo občutek, da bi nekaj preprosto moralo biti narejeno. 

Vsi pravijo, da je iskrenost najpomembnejša, nekateri pa vseeno menijo, da obstajajo situacije, ko je resnico bolje zamolčati ali pa jo prikrojiti.

Seveda ni govora o laganju partnerju, ko gre za zvestobo oziroma za prekrivanje afere, so pa druge situacije, ko je verjetno bolje izreči majhno laž. Kdaj je ta opravičljiva?

• Ko želimo biti uvidevni

Vsaka ženska, ki je bila v zvezi z moškim, je vsaj enkrat morala odigrati navdušenje nad darilom, ki ji v resnici ni bilo prav nič všeč.

Dave Webb je bil zaprt ječi v okrožju Santa Clara v Kaliforniji, ko je slišal za poseben osemtedenski program v taboru za šolanje rekrutov, ki bi ga prej spravil iz ječe. Navdušeno ga je sprejel. Rekel si je, čim prej pride iz ječe, tem prej lahko spet nadaljuje s svojo 20 let staro navado jemanja mamil.

Toda preden je minilo osem tednov, je Webb, star 42 let, našel načelo, ki ga je odtlej vodilo in za katerega meni, da mu je spremenilo življenje. Zanj ni izvedel iz programa o samospoštovanju, terapije z umetnostjo ali reševanja problemov, pač pa je bil tega deležen na svoj način. Prav tako ne, ko je poslušal grafične podrobnosti o tem, kaj povzročajo mamila v njegovem telesu. dolga leta izkušenj so ga o tem dobro poučila.

Papež Frančišek je v intervjuju razkril 10 skrivnosti za srečno življenje.

1. "Živi in pusti živeti.“ Vsi bi morali živeti v skladu s tem načelom, svetuje papež.

2. "Bodi darežljiv do sebe in do drugih“. Frančišek je poudaril, da moramo druge sprejeti v svoje življenje, sicer obstaja nevarnost, da postanemo egoistični. 

3. "Nadaljujete v miru.“ Po papeževem mnenju je pomembno, da se v življenju premikamo na "prijazen, skromen in miren način.“

Svetovalka Tamara Star je za Huffington Post zbrala sedem navad, ki spremljajo ljudi, ki so ves čas nesrečni.

Ali smo srečni ali ne, je odvisno tudi od nas samih, poudarja Starova, ki je odkrila, da obstaja več stvari, ki so skupne ljudem, ki so kronično nesrečni. Pri tem sicer poudarja, da ima vsak od nas kdaj pa kdaj slabe dneve ali tedne, zato se bomo zagotovo prepoznali v naštetih trditvah.

Moralni kapital je sicer pojem, ki nima povsem jasne definicije, a je povsem jasno, da ni isto kot poštenost, integriteta ali nepodkupljivost. V vsakem primeru pa nam pomaga razumeti zakaj večina običajnih ljudi vselej bolj zaupa medijem in politikom kot pa zdravi kmečki pameti.

Družbe v stanju dezorganizacije, kakršna je v tem trenutku slovenska, so edinstven laboratorij, v katerem je mogoče opazovati delovanje pojma, kakršen je moralni kapital, v precej čisti obliki. Brez večjih motečih dejavnikov lahko opazujemo kako njegove zakonitosti kljub marsičemu kar se še dogaja, neposredno vplivajo na prepričanja ljudi in s tem na dogajanje v družbi. Ugotovimo lahko cel kup zanimivih stvari.