Eden od Vodnarjevih vplivov se kaže v želji, da bi bili vsi ljudje enakopravni. Vsakdo je avtoriteta samemu sebi, vsakdo ima enake pravice in seveda tudi dolžnosti kot vsi ostale. Načeloma so torej vsi ljudje enakopravni.

Tako je o splošnih pravicah določila OZN. To so pogoji, ki omogočajo človeka vredno življenje. Načelo:" Veljam prav toliko kot drugi in sem povsem normalen človek", pa ima poseben pojav. Tako npr. učitelj med poukom vedno težje postavlja učencem zahteve zgolj z uporabo svoje avtoritete, ampak se mora učiti, kako ravnati s svojimi učenci. Vsiljeno spoštovanje do "starejših" in "velikih" ne velja več, velja le še medsebojna pozornost in priznanje.

Najmočnejše in najbolj praktično orodje, ki ga imamo že v nas, je intuicija oz. sposobnost sprejemanja intuitivnega vodstva.

Intuicija je kot izgubljena rdeča nit življenja in najboljše pri njej je, da se lahko vrne kadarkoli in postane spet polno aktivna pri katerikoli starosti, saj je Darilo naše Duš

Ko se dela z intuicijo, je pomembno, da smo optimistični, saj v nasprotnem primeru blokiramo dotok informacij in energije.

Nasilje in strah sta nenehno spremljali človeka tekom njegovega razvoja. Tudi danes, ko stojimo pred vrati nove dobe miru in harmonije, le bežen pogled v dnevne novice pokaže, da z agresivnostjo še nismo opravili. Morda je to dediščina, ki smo jo podedovali od naših živalskih prednikov in kaže, da je v nas še veliko živalskega.

Strah je naraven odziv na pretečo nevarnost. Poznajo ga tudi srne, ki bežijo pred volkom. A človek je razvil strah, ki paralizira in dela človeka nemočnega v rokah drugega, agresivnega. In prav ta strah je poleg neznanja morda največja omejitev za vsakega iskalca resnice, da bi naredil naslednji korak v notranjo luč.

Zaradi negativnih misli nam lahko uidejo priložnosti, ki bi naše življenje obrnile na bolje.

Mnogi si ne upajo sprejeti novih izzivov, ker dvomijo vase, in to ponavadi brez razloga. Z negativnimi mislimi o sebi se prepričajo, danovih priložnosti niso vredni in da bodo zagotovo "pogoreli“, zato je pomembno, da čim prej spremenijo mnenje o sebi in svojih zmožnostih.
Če tudi pri sebi opazite te misli, se jih poskušajte čim prej znebiti, da vživljenju ne bi obtičali na mestu.

Iz Vive www.viva.si

Mnoga stara ljudstva so napovedala korenite spremembe na Zemlji v času okoli leta 2012 in zdaj so tu! Zemlja gre v nov cikel v svojem evolucijskem razvoju in skoraj sedem milijard ljudi potuje skupaj z njo v svoj evolucijski proces - v novo stanje zavesti. Mnogi ljudje se pretvarjajo, da se nič ne dogaja, sama pa z velikim veseljem vem….končno se je zares pričelo!

Zanikanje in sprenevedanje ne bo pomagalo in tudi z Zemlje se ne bo dalo kar izstopiti z besedami: ? Te igre se ne grem!? Zelo pomembno je, da se vsak človek pouči o teh dogodkih, da se lotimo sprememb zavestno in popolnoma brez strahu.

Kaj je življenje? To besedo ali dejanje si lahko vsakdo razlaga po svoje, vsak lahko ob tej besedi pomisli na različne asociacije. Kot lahko ob misli na človeka pomislimo na sedem milijard različnih osebnosti, značilnosti in slogov. Obnašanja, socializacije, oblačenja ali čutenja.

Življenje je za vsakega izmed nas tisto, kar postanemo in kar živimo. Življenje lahko pomeni tudi živeti Sebe. Z nasmehom in radostjo, ob pravih prijateljih in vznemirjajočih dogodivščinah, raziskovanju in iskanju … zaklada. Zaklada Sreče.

Za nekatera razmerja smo prepričani, da bodo trajala večno, a se tudi taka končajo. Zakaj?

Pari, ki so skupaj več kot dvajset let, nenadoma naznanijo, da se razhajajo. Okolica se sprašuje, kaj je šlo na robu v na videz popolnem odnosu. Po navadi se zaplete pri naslednjem:

Iz revije Karmaplus

"Včasih ne gre drugače, kot da jo malo naučim pameti." "No, fizičnega nasilja ravno ni pri nas, a so druge oblike včasih hujše." "Pokrila sem se čez glavo in počakala, da se v sobi atija in mamice ni več nič slišalo." "Klečala sem in prosila zlatega atija, naj neha tepsti mojo zlato mamico."

"Ženska je za šporhet pa za v postlo!" – to je samo nekaj drobtinic, prebliskov, izjav, istočasno pa tudi realne stvarnosti sodobnega sveta. Del tega "izročila slišimo različni svetovalci in terapevti, bati pa se je, da je to le del vsega, le vrh ledene gore, kajti statistike kažejo, da je tovrstne prakse znotraj štirih sten veliko več, kot bi si lahko mislili.

Ste morda že imeli izkušnjo z očarljivim fantom, ki ni to, kar kaže prvi pogled. Morda je to vaš šef, ki prevzema vse hujša tveganja in vas uporablja kot kmeta na šahovnici? Ali pa prijateljica, ki vas izkorišča, na koncu pa vam hoče speljati še fanta?

Kaj imajo vsi ti ljudje skupnega? Vsi imajo znane znake psihopata. Mnogi smo že označili koga za psihopata, a malo ljudi ve, kaj ta termin v resnici pomeni. Definicija psihopata je ekstremna sebičnost in popolna brezbrižnost do drugih ljudi. Življenje je zanje igra in vse kar je pomembno je, da zmagajo.

Kako se spopasti s svojim prevelikim egom, kako se spremeniti, ko pa je ego tako pomemben del vsakega človeka. Najprej ga moramo prepoznati sami. Še pomembneje je prepoznati obnašanje, ki nas vodi do egomanije.

Nekaj klasičnih znakov, da imate težave z velikim egom:

Posameznik izmed ostalih članov skupine izbere nekaj oseb, ki predstavljajo njegove družinske člane, in jih postavi v prostor. Med njimi se začnejo pretakati občutki jeze, sovraštva, nestrpnosti, strahu, bolečine, prizadetosti, sočutja, ljubezni, povezanosti, miru, harmonije . Pri tej tako imenovani družinski postavitvi, posebni terapiji za preseganje omejujočih družinskih vzorcev, ki jo je utemeljil filozof, teolog in pedagog Bert Hellinger, postane vidna notranja slika družine in ljubezen dobi možnost, da znova steče.

Bert Hellinger, osemdesetletnik, ki je bil med drugim tudi misijonar v Afriki, a je pozneje izstopil iz duhovniškega reda in se posvetil izobraževanju na področju psihoterapije, navdušuje s skupinskimi družinskimi terapijami po Evropi in svetu.

Kaj se lahko od samozavestnih žensk naučite!
Še zlasti ženske so do sebe izjemno kritične, obstajajo pa tudi takšne, ki pokajo od samozavesti in od teh se lahko marsikaj naučimo ...

1. Ne primerjajo se z drugimi.
Naše napake se nam bodo zdele večje, uspehi pa manjši, če se bomo primerjali z drugimi. 

Vljudno vabljeni in dobrodošli na obisk v hišo s toplino doma, kjer se ustvarja prostor srečanja, čuječnosti srca, soočenja s strahovi, hvaležnosti za življenje, ter pomirjenosti, predaje in ljubezni.

Vrata Hiše Ljubhospica, edinega stacionarnega hospica v Sloveniji, odpiramo v petek, 6. maja 2016 na Hradeckega 20 v Ljubljani. Namen dogodka je, da ljubljanski in širši javnosti – tako splošni kot strokovni – podelimo informacije o popolnoma brezplačni 24-urni celostni hospic paliativni oskrbi, ki jo nudimo ljudem z napredovalno neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.

Nova raziskave strokovnjakov z Univerze v Kaliforniji je našla nov preprost način da ugotovimo, ali je nekdo pravi prijatelj.
V raziskavi je sodelovali skoraj tisoč ljudi s 24-ih različnih družb po svetu, ki so morali poslušati sekundne posnetke smejanja dveh ljudi.

Kljub temu, da so bili posnetki dolgi le eno sekundo, so sodelujoči presenetljivo dobro ocenili, ali gre za prijateljski smeh ali ne. Kateri odnosi so kateri, je zanesljivo vedelo 61 odstotkov oseb.

Vprašanja, ki odprejo nove poti
Problema brezposlenosti se je najbolje lotiti na osebni, psihološki ravni. Dokler se ne znebimo strahov, ki jih nosimo v sebi (njihova korenina je strah pred pomanjkanjem), ne moremo zaživeti s srcem. Z novo zaposlitvijo ti ne odpadejo kar sami po sebi. Treba se je soočiti z njimi in jih prepoznati ter sprejeti. Drugače povedano: boljše delo si zaslužimo šele, ko storimo korak k odklepanju srca.

Ko ostanemo brez dela, si je vredno zastaviti kopico vprašanj in iskreno odgovoriti nanje. Nekatera se na prvi pogled zdijo nesmiselna, ker si domišljamo, da naše življenje usmerjajo zunanji dogodki. A ko se poglobimo vanje, odkrijemo presenetljive stvari.

Če povem malo v prispodobi, potem rečem, da je vsak od nas sestavljen iz treh delov. Ti trije deli se imenujejo ego stanja Roditelja, ego stanje Otroka in ego stanje Odraslega. V vsaki situaciji v odrasli dobi vsi trije nastopijo naenkrat, obvelja pa tisti, ki je v tistem trenutku najmočnejši oz. najbolj razvit.

Da bi lahko vedeli katero ego stanje je uporabljeno se lahko vprašamo:
ego stanje Roditelja - MORAM;
ego stanje Otroka - HOČEM; 
ego stanje Odraslega - KAJ JE MOŽNO, KAJ NI MOŽNO (MOŽNOST DIALOGA)
ODRASLI v nas je tako kot urejevalnik besedila v računalniku. On preverja podatke, ki so v nas naloženi in ureja, kaj je še uporabno in kaj ne, se dogovarja in vzpostavlja dialog.

Izkoristiti svobodo
Ob izgubi zaposlitve se torej zavejmo velikega daru - svobode. Svobode, v kateri lahko, ko odložimo strah, sproščeno zadihamo in prisluhnemo svoji duši. Program naše duše je bil postavljen, še preden smo se rodili. Moramo ji le prisluhniti, pa se nam bo odstrla tista pot, ki nas bo zaradi uresničitve našega življenjskega poslanstva najbolj izpolnila. Možna je seveda tudi druga pot – da vse to preslišimo in sledimo le umu, ki nas nenehno lovi v zanke strahu, s srcem, ujetim v past.

Zavedanje, da je omenjeni dogodek pač eden od mejnikov na naši življenjski poti, in da se za vsem skriva dober namen, nas odreši občutka, da smo žrtev razmer. Šele odložena vloga žrtve odpre nove možnosti in pripelje do psihičnega dozorevanja ter spoznanj, ki občutno olajšajo nadaljnjo življenjsko pot.

Vsakdo pride nekoč, v tem ali onem življenju, do točke, ko mora poklekniti in v samem sebi izgovoriti znamenite besede: "Ne moja, Tvoja volja se zgodi!" ter predati vajeti življenja modrejšemu v sebi, svoji duši.Takšen trenutek zahteva od tebe, da pogledaš v ogledalo svojega življenja in v njegovem odsevu prepoznaš, kdo si. Stopiš na pot resnice, kjer se začne umiranje nekega sveta in želja, ki so nanj vezane ter rojevanje novega, kjer vladajo drugačni zakoni.

Takrat nastopi trenutek neizbežne odločitve, ki vžge svoj ognjeni žig za vse večne čase. To je odločitev, da svoje zaupanje in življenje usmerjaš po volji svojega duha, po volji božanskega namena, da ga podrediš pravičnosti, resnici, ljubezni, modrosti, dobroti, sočutju ...

Mit o pomanjkanju
Čeprav izguba zaposlitve ni le problem tehnične narave pač pa predvsem psihični problem, se agencije in zavodi za zaposlovanje z njim v splošnem ne ukvarjajo . Njihov cilj je brezposelnemu ponuditi le tehnično rešitev – novo delo. A to marsikdaj pomeni le novo suženjstvo delu in kapitalistu. Prepričanim, da se brez dela ne da živeti – kar je absurd – se nam zdi, da druge izbire v resnici nimamo. Izguba zaposlitve nas pravzaprav sooči z vprašanjem zasužnjenosti človeka z delom.

Od mladih nog so nas prepričevali o obstoju pomanjkanja in o tem, da naravnih virov ni dovolj. A pomanjkanje je mit. Povzročeno je umetno, da je s tem ustvarjena možnost manipulacij z nami. Sedanjim stiskam botruje predvsem dejstvo, da je 90 odstotkov naravnih virov v lasti peščice ljudi. Toda ob pravični delitvi jih je povsem dovolj za vse človeštvo.

»Uživam življenje!« je njen moto življenja. Kakorkoli jo že pogledaš, ona je tisti človek, ki samo daje, a tudi dobi, ne da bi karkoli pričakovala. Takšna je njena narava, bi lahko rekla. In to že »čudaško« dobra narava. Kajti ona je tip človeka, ki potegne iz tebe le tisto najboljše - neodvisno od teme pogovora.

Ona zna poslušati, te tudi razumeti in prizna še tako »nizkotnega« človeka. Toda ponavadi je tako, da te najmanj razume tisti najbližji. Noče videti tvojih vrlin ali jih na nek način celo prezira. Še toliko slabše, če je to zakonski partner. A če ju pogledaš tako skupaj, sta si zelo podobna. Oba se zelo razdajata za druge, s to razliko, da se je on večno pritoževal nad njeno neodgovornostjo do družine.

Kriza vrednot

Kriza ob izgubi dela je zrušila staro predstavo o nas samih; očitno zato, ker ta ni bila ustrezna. Najverjetneje je neuspeh naslikal novo samopodobo, ki je še mnogo slabša od prejšnje in nas napolnjuje še z večjo tesnobo. Ali je ta realna? Zagotovo ne, sicer duša ne bi trpela. Poiskati moramo novo podobo, ki temelji na drugačnih miselnih temeljih od tistih, v katere smo verjeli doslej.

Večina izmed nas je nekritično sprejela pogled na svet, ki  je izrazito materialističen, ozek in duhovno omejen. Najverjetneje se tega niti ne zavedamo. Kako bi se le, ko pa ne poznamo ničesar drugega? Ta pogled nam slika svet, v katerem je človek le nepomembno kolesce v velikem imperialističnem stroju, smet v vesolju, ki jo veter nosi, kot mu drago. Ta svet postavlja denar, moč in pohlep na prvo mesto.

Ločitev je po statistiki drugi najhujši udarec in stres za posameznika. Prvi je smrt nekoga od bližnjih. In ločitev nam pusti veliko posledic..od nižje vrednosti samega sebe, do strahu pred postavljanjem novega življenja in predvsem, ne pušča posledic samo na nas, ampak tudi na otrocih, če smo jih imeli s partnerjem, s katerim se ločujemo.

In statistika pravi, da ne glede na to, kateri partner se je odločil za ločitev, traja žalovanje nekje štiri leta, pri otrocih pa nekje dve leti, s tem da ne smemo pozabiti, da otroci vse življenje upajo, da bosta starša spet nekoč skupaj. Ko poslušam zgodbe o ločitvah in kaj je do njih pripeljalo, imamo tisoč in en primer. Niti en ni enak. Vendar bi rada opozorila, da se psihična ločitev med partnerji začenja že veliko prej…in če bi bili pozorni, bi to zaznali že zelo na začetku krhanja odnosa...in morda bi v tem primeru lahko reševali že prej in preprečili neizogibno ali pa rešili odnos že v začetni akutni fazi.

Ohromljeno srce

Ne zavedajočih se širših dimenzij tega dogodka nas izguba zaposlitve napolni z močnim strahom, ki seveda ohromi srce. Ljubezen do nas samih je močno prizadeta, s strahom prežeti um je postal hiperaktiven in panično išče rešitev. Živimo le še v glavi.

Zabredemo v program, ki sistematično ruši našo samopodobo. Ruši jo dejstvo, da so nas prikrajšali za našo ustavno pravico do dela in nam s tem vzeli velik kos človeškega dostojanstva. Ruši jo zavedanje, da z vsakim dnem, ko čakamo na novo delo, kopni naš strokovni potencial, postajamo vse bolj nesposobni in nemočni. Obenem se staramo in tako postajamo vse manj zanimivi za delodajalce.