Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Varanje-Locitev-Obdobje




Varanje

sobota, 19. november 2016 @ 05:02 CET

Uporabnik: Pozitivke

Smo v nekem obdobju, ko se ločitve dogajajo povsem blizu nas in to jih ni malo. Zakaj je temu tako, da zadnjih nekaj let razpadajo veze, predvsem take, ko imamo že otroke in bi morda bil čas, da se posvetimo partnerstvu in rasti, če smo bili prej preveč okupirani z vzgojo. Poraja se mi mnogo odgovorov. Kot sem pisala že v prejšnjih člankih, ključno se mi zdi, da smo vmes med vzgojo in delom izgubili stik s partnerjem.

Kasneje ga vzpostavimo le, če sta obe strani pripravljeni vložiti precej truda v obnovo odnosa. Zgodi pa se, da živimo eden mimo drugega in, ko pride čas, da se soočimo, ugotovimo, da nimamo več skupnih projektov, idej, niti želje po bližini. Zgodi se, da smo nekje vmes na poti rastli vsak v svojo smer, da smo se spremenili, predvsem pa z leti naložili v svoj prtljažnik ničkoliko majhnih zameric in jeze, ki so se sedaj razrastla in postala nepremostljiva razlika.

Tako se odločimo, da to ni več to. Predvsem, zelo veliko dela bi nas čakalo, da bi ponovno vzpostavili ravnovesje, najlažje pa je seveda zapustiti odnos in iskati drugega. Tu pa nastanejo ovire in dogodki, ki nam pokažejo velikokrat, da to ni tako preprosto. S partnerjem, s katerim smo ustvarjali družino, smo se izoblikovali. Tako, da imamo sedaj že določene neke standarde in želje, sanjarimo o veliki ljubezni, katere pa ponavadi na podlagi izkušenj niti sami ne moremo nuditi, kako bi jo potem lahko prejemali.

V pogovoru z zelo bližnjim prijateljem, ne samo mojim, ampak tudi prijateljem mojega bivšega partnerja, kateri ima resnično čudovit odnos z ženo, mi je rekel tako. Njima niso bili dani otroci, lahko bi on imel otroke z drugo ali ona z drugim, tako je pač naneslo. In odločiti sta se morala, ali se tako zelo ljubita, da bosta ostala skupaj. Ker ju je vezalo veliko stvari, ker se pokrivata na mnogih področjih, sta se vdala v usodo in se odločila, da bosta skupaj premagovala pot. Živita za drobne stvari, družita se s prijatelji in crkljata tuje otroke. Vendar to, kar mi je rekel kot moški, kar nisem navajena, je bilo zame izkaz ljubezni. Ko hodim z njo po trgovinah, ko me vse boli, imam noge otečene, ko bi moral izbruhniti, jo objamem, poljubim in to me ponovno dvigne. Ona se obrača in se obremenjuje, kaj bodo drugi rekli, on se ne ozira. Pa še nekaj mi je rekel. Vsak dan pomisli vsaj 10 krat na dan: Ali sem jo danes objel? Ali sem jo danes poljubil? Ali sem se ji danes nasmehnil? In to stori. Lahko rečem samo kapo dol. Pripravi ji zajtrk, ji skuha njeno najljubšo kavo in počasi korakata proti starosti. Vsakodnevno delata kompromise tako kot vsi, vendar z zavedanjem, da bosta skupaj za vedno. Ko ti nekaj takega reče moški, lahko samo začutiš energijo ljubezni, ki jo goji do svoje partnerice. Ne oddaja energije nezadovoljstva, ne gleda za suhljatimi in prsatimi damami. Njemu je ona vse. Tako se je odločil. Spolnost je samo fiskultura, ljubljenje je deljenje energije. On se je odločil za ljubljenje. Nikdar nisem nje vprašala, kaj mu daje, da jo gleda, kot da je edina, vendar nekaj že mora biti.

Vendar, da ostanemo pri sodobnem športu-varanju. Podala sem se v raziskovanje kako je PO tem, ko si zopet samski, pa iščeš sorodno dušo ali ne vem, kako bi to poimenovala. Ženske najbrž iščemo princa na belem konju.

Prijavila sem se v spletni portal, z namenom, da pridem v stike z moškimi v tej moderni dobi in da vidim, kako lahko tako najdeš koga. Portalov za tovrstne stike je zelo veliko, saj ljudje lažje predstavljamo sebe v rahlo zatemnjenih slikicah. Moški pa imajo možnost stopiti v stik s komerkoli. Tako sem najprej ugotovila, da če bi želela tako najti partnerja, bi lahko cel dan bingljala na portalu in vmes bi se najbrž dogajalo življenje. No, to ni bil moj namen. Tako sem skrbno izbirala sogovornike v tistem kratkem času, katerega sem namenila za mojo raziskavico. Zanimivo odkritje, no vsaj zame.

Moški ne iščejo partnerskih zvez. Veliko je poročenih ali takozvanih ODPRTIH razmerjih. No in ko sem povpraševala, kaj je to odprto razmerje. Večina jih je v razmerju s partnerko, ponavadi mamo njunih otrok, iščejo pa še kakšen adrenalin za zraven. Vprašanje, če partnerke sploh vedo, da živi njen partner v odprtem razmerju. Zelo hitro se tudi zjasnijo, da želijo samo sex, povsem brez predsodkov. Sem pa naletela tudi na nekaj moških, kateri so bili prevarani in se zelo bojijo odnosov. Potrebujejo pa intimo. Ponavadi ne hodijo veliko v družbo ali pa so sramežljivi. Izkušnje so take, da če si želijo osvojiti žensko nekje zunaj, na zabavi, so ponavadi zavrnjeni, saj ženske igramo še vedno princeske, katere bi želele, da se trudijo okrog njih. Nekdo je imel tudi izkušnjo, ko se je zmenil z žensko, katera je prišla na zmenek z možem. No in tukaj pridemo do swingerjev. Verjemite, tudi tega je veliko. Pozabavalo me je dejstvo, da so tovrstni odnosi ponavadi uspešni in so ljudje v zelo dobrih odnosih. Živijo in ustvarjajo z enim partnerjem, vmes pa svojo sexualno plat popestrijo še z drugimi.

In tako se začne moje razmišljanje o varanju. Ali je to slabo ali dobro? Predvsem naj vam že kot začetno dejstvo navedem, da je varanja zelo veliko in ne samo z moške strani, tudi ženske smo polne idej na tem področju. V Ljubljani je zelo veliko motelov in hotelov, ki jim takoimenovan dnevni počitek predstavlja v času nesezone več kot 60 % prodaje. Kako to vem? Ukvarjam se s pranjem perila za potrebe hotelov in o tem so me poučili hotelirji. Ženske pa so združile moči in ni jih malo, ki skupaj s prijateljicami najamejo sobo nekje, si razdelijo mesečno najemnino in ravno tako dneve, ko so toliko proste, da lahko z ljubimcem koristijo svoj del najemnine. Ni kaj, odlična ideja, pa še stroškov dnevnih počitkov, ki so precej višji , ni potrebno plačevati.

Tako, da v teh časih, ko imamo vsega preveč, ko nas ne zadovoljujejo nobeni odnosi več, ko se kaj hitro naveličamo partnerja, ker se nam ne da vlagati energije v pogovore, reševanje..v teh časih je sexualna revolucija v porastu, predvsem pa je lažje dosegljiva, saj je en kup portalov, ne samo za zmenke, tudi taki, na katerih ni nikakršnih pogovorov, samo dogovor o dnevu in uri, kdaj bomo z nekom doživeli nekje kratkotrajno strast. Ljudje pa iščemo vedno razburljivejše dogodke, ki naj bi nas napolnili, pa se nam lahko zgodi, da se naslednje trenutke počutimo še bolj prazni. In težimo za še več, konec koncev pa včasih sploh ne vemo sami zase, kaj nas bo zadovoljilo in kje se bomo ustavili, ter bili pripravljeni graditi odnose in se iz njih učiti. Ja, to naj bi bil namen gradnje odnosov, tako menim jaz, ne pa beganje iz odnosa v odnos in nikjer uspeti, ter poiskati notranje zadovoljstvo. Ne pozabite, tega nam pa ne morejo dati drugi, to lahko najdemo samo sami s sabo in morda lahko potem spoznamo nekoga, s katerim bo vredno ostati in se z njim učiti dalje ter v njega vlagati energijo in znanje.

Moj pogled in izkušnja kakršnegakoli varanja pa je naslednja. Ko sem vstopila v odnos z mojim bivšim partnerjem, sem zakorakala s predpostavko, da je on moj doživljenjski partner. Z njim sem želela doseči vse in še več. Bila sem zaljubljena vanj in rada sem ga imela vseh 15 let odnosa in še danes je pri meni na posebnem mestu, saj je oče mojih dveh deklet. Nikdar nisem pomislila, da bi lahko izdala najin odnos. Ampak vse to, kar pišem o odnosih, sem se naučila na lastnih izkušnjah in izobraževanju v tej smeri. In vse zgodbe, ko sem pozabila na partnerstvo vmes med vzgajanjem otrok in službo, sem plačala z lastnim porazom. Seveda pa nisem za vse bila sama kriva. Tudi partner je vmes pozabil name. Spomnim se,da sem bila velikokrat od utrujenosti neurejena, zagrenjena, nisem pa imela tudi pravilne vzpodbude, ki bi jo moral dati on. In sčasoma sem mu najbrž postala nezanimiva. V meni pa se je samo nalagalo, pa pravzaprav sploh nisem vedela, kaj me tako zelo onesrečuje. Do tistega dne, ko sem odšla na seminar, da najdem svoj smisel življenja. Poslušala sem odlična predavanja o odnosih, nasmejala do solz in se videla v marsikateri komični zgodbi. Po koncu pa sem z znanko odšla na čaj. In mimo je prišel on, nič posebnega na prvi pogled, sploh ne moj tip moškega. Ampak včasih ti vesolje nameni šolo ali pa klofuto. V to močno verjamem in sedaj sem na vse znake zelo pozorna. Nič posebnega se ni zgodilo, šli smo na pijačo, eno, dve, klepetali, si kazali fotografije otrok in preživljali večer. Nato seveda vsi sproščeni in brez zavor šli še na ples. Potem pa igre dotikov, osvajanja, tako nedolžno. Vendar rahlo opiti, takrat popustijo zavore. Sicer še vedno nisem pomislila na kakšno varanje. Vendar varaš lahko na mnogo načinov, psihično, fizično. Kaj je bolj kruto včasih tudi ne veš. Nekoga bolj prizadane, da z nekom drugim porabljaš čas, ki naj bi bil namenjen partnerju, da nekomu drugemu govoriš o svojih problemih in željah, kot, da si z njim fizično aktiven. Takrat je nastopila moja vest. Vse, kar naj bi bile moje vrednote, moji moralni pomisleki, so se nakopičili v možganih in pravzaprav nisem vedela, kako naj umirim tornado v svojem telesu. Nikdar v življenju prej nisem pomislila, da sem zmožna kakršnekoli prevare. Ampak vsi smo krvavi pod kožo.

Kar pa sem se odločila v tistem trenutku, je bilo to, da bom partnerju povedala o izkušnji, o tem, da razmišljam o nekom drugem. Sprva nisem mislila, ampak kasneje sem videla, da je bilo to zelo dobro zame. Zakaj se boste vprašali? Moja odgovornost do iskrenosti je bila močna. Seveda me je bilo strah, predvidevala sem nič koliko situacij. Izdala sem njega in najin odnos. Ne glede na to, ali je morda kaj takega naredil tudi on, jaz sem do sebe čutila moralno odgovornost, da bom iskrena in ne bom nadaljevala partnerstva z njim, če ne bom položila vseh kart na mizo in delovala iskreno. Verjemite. Strah se ti zaleze v kosti. Vendar z iskrenostjo sem se odločila, da dam tudi njemu možnost, da se odloči, ali želi živeti v odnosu z mano, ali bo kaj spremenil v najinem odnosu, ali ne. Minilo je nekaj časa, ko sem zbrala pogum in povedala izkušnjo. Presenetilo pa me je sledeče. Ni bilo nikakršne reakcije. Ni bilo vprašanja, kdo je on, zakaj, kako? In veste kaj? Zame je bil to pomemben podatek. V njem nisem zaznala več strasti, ljubezni do mene. Bilo je, kot da mu je vseeno. In to je šele bil življenjski prelomni trenutek. Želela sem imeti partnerja, ki se bo boril zame, kateremu ne bo vseeno. Nekomu, ki bo pokazal, da sem ga prizadela, vendar bo pripravljen z mano reševati težave. Takrat je prišla tudi odločitev, da sva sicer dobra prijatelja, kar sva še danes, vendar da to zame v življenju ni dovolj. Želim si moškega, ki se bo boril zame, se trudil, z mano osvajal kontinente, razumel moje napake, ter se zabaval z mano. In če takega ne bo..nič hudega, bom pa sama hodila skozi življenje. Bolje kot z nekom v praznem odnosu brez iskric in ognja.

Veliko ljudi se odloča za varanje, da razbijejo rutino in vsaj za nekaj ur napolnijo svojo domišljijo, da se počutijo zopet mladi in željeni, vendar se mi zdi pomembno, da vemo, da imamo morda na drugi strani nekoga, ki smo ga z našim dejanjem prizadeli in menim, da mora za to vedeti, da se lahko sam odloči, če bo lahko premostil to prevaro, da bomo ugotovili ali se je v odnosu izgubilo spoštovanje in zaupanje, kar se sigurno je, vendar ali lahko to sprejmemo in s tem gradimo dalje. Obe strani morata imeti skladno s svojimi moralnimi načeli možnost odločanja ter predvsem iskrenosti eden do drugega. Nekateri sprejmejo, nekateri imajo še boljše odnose, nekateri se zavoljo udobnega življenja s tem sprijaznijo in prenašajo. Vendar, ali je to življenje, ki nas izpopolnjuje, ali smo v takih odnosih našli srečo, ali pa je to samo tekanje za iskanjem notranjega zadovoljstva, hkrati pa ustvarjanje ogromne notranje praznine.

Veste, sex lahko dobite na vsakem koraku. Tega tudi ni malo, ne zatiskajte si oči. Menim tudi, da žal, kljub temu, da sem dolgo verjela, da je tako, nismo narejeni za enega partnerja za vse življenje. Lahko pa si, če imamo željo in ideje, naredimo z enim partnerjem več različnih dogodkov, v katerih se vedno znova lahko zaljubljamo, prebujamo iskrice in delamo čudovit odnos.

Vendar za tak odnos se je treba dnevno opominjati, da partner ni nekaj, kar je zraven, za nekaj samoumevnega. Tak odnos zahteva, da se vsakič znova opomnimo in pomislimo: Ali sem ga danes že poljubil/a?

Stalna je samo sprememba.

Srečno
Sonja Mušič

Vir:  www.mychi.si

5 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Varanje-Locitev-Obdobje







Domov
Powered By GeekLog