Iz revije Karmaplus

"Včasih ne gre drugače, kot da jo malo naučim pameti." "No, fizičnega nasilja ravno ni pri nas, a so druge oblike včasih hujše." "Pokrila sem se čez glavo in počakala, da se v sobi atija in mamice ni več nič slišalo." "Klečala sem in prosila zlatega atija, naj neha tepsti mojo zlato mamico."

"Ženska je za šporhet pa za v postlo!" – to je samo nekaj drobtinic, prebliskov, izjav, istočasno pa tudi realne stvarnosti sodobnega sveta. Del tega "izročila slišimo različni svetovalci in terapevti, bati pa se je, da je to le del vsega, le vrh ledene gore, kajti statistike kažejo, da je tovrstne prakse znotraj štirih sten veliko več, kot bi si lahko mislili.

Nasilje nad ženskami je posledica neenakih razmerij moči med spoloma skozi zgodovino civilizacije, ki so se vseskozi odražala kot prevlada oziroma nadvlada moških nad ženskami. Odraz tega je tudi današnja družbena diskriminacija žensk, kar še vedno preprečuje celovito izboljšanje položaja žensk v družbi in posledično tudi v družini. Nasilje izvira predvsem iz kulturnih vzorcev in škodljivih vplivov določenih tradicionalnih navad ali običajev v družbi.

Kaj je treba (iz)vedeti o nasilju

1. Nasilje v družini je kaznivo dejanje.

2. Nasilje v družini je povezano s spolom - v 95 % nasilja v družini so povzročitelji moški in žrtve ženske.

3. Pri nasilju nad ženskami v družini ne gre za izraz jeze v konfliktih, temveč za moč in nadzor moških nad ženskami. "Rdeča nit" življenja ženske, ki preživlja nasilje, je nadzorovanje. Nasilni partnerji jih poskušajo nadzirati s pomočjo različnih taktik, vključno z izvajanjem nasilja.

4. Nasilje v družini škoduje otrokom - ko zaščitimo žensko, zaščitimo tudi otroke.

5. Niso vse ženske, ki preživljajo nasilje, nemočne in šibke osebnosti. Ženske, ki preživljajo nasilje svojih najbližjih, niso v ničemer drugačne od žensk, ki ne preživljajo nasilja, in imajo enake osebnostne značilnosti kot drugi ljudje.

6. Ženske, ki preživljajo nasilje, zanj niso odgovorne. Zmotno je obtoževanje žensk, ki so žrtve nasilja v družini, da so za svoj težaven položaj krive same. Ženske, ki preživljajo nasilje, so bile velikokrat obdolžene, da so "odvisne od zlorabe, nasilja" in da pravzaprav iščejo moške, ki bodo do njih nasilni. Resnica pa je drugačna: nasilje namreč spremlja storilca iz partnerskega razmerja v razmerje - ne pa tudi ženske, ki je bila žrtev nasilja.

7. Med žrtvami nasilja so tudi hendikepirane in starejše ženske, ki so pogosto odvisne od družinskih članov ali plačanih negovalcev - takšno razmerje odvisnosti predstavlja "plodna tla" za razvoj oziroma pojav zlorabe. Te ženske so večinoma potisnjene na rob družbe, kjer postanejo "nevidne" tudi za službe, ki se ukvarjajo z odkrivanjem ali preprečevanjem nasilja.

8. Povzročitelji nasilja niso na primer "alkoholiki", ki imajo težave s samokontrolo, ampak lahko kontrolirajo svojo jezo - običajno so celo šarmantne osebe, vendar pa so manipulativni. Nasilni moški ponavadi nimajo težav z nadzorovanjem jeze ali težav z agresijo. Ko so jezni, namreč ne pretepajo neznancev, sodelavcev ali prijateljev - pretepajo le svoje intimne partnerke.

To dokazuje, da storilci nasilja posedujejo najmanj povprečno sposobnost kontrole jeze. Problem nasilnega vedenja torej ni v primanjkljaju sposobnosti kontroliranja jeze, ampak v nasilneževi ignoranci kontrole jeze. Splošno razširjeno povezovanje med alkoholom in pretepanjem zato ni povsem enoznačno - gotovo je ob uživanju alkohola prisotnega več nasilja, vendar pa vzročne povezave med alkoholom in nasiljem ni mogoče dokazati.

Moški, ki pretepa svojo partnerko in ima obenem probleme s pitjem alkohola, se mora seveda ozdraviti alkoholizma - vendar pa treznost sama po sebi še ni garancija za konec njegove nasilnosti. Zato teh dveh, sicer na različne načine prepletenih problemov ne smemo posploševati.

9. Na nasilje nad ženskami NE vplivajo stres, brezposelnost, revščina, nizka izobrazba, neuresničeni življenjski cilji, zasvojenost ipd. - nasilni so tudi uspešni, bogati, zaposleni moški. Stres, brezposelnost, revščina, nizka izobrazba, zasvojenost so lahko samo dejavniki tveganja, na katere moramo biti pozorni, ko skupaj z žensko, ki preživlja nasilje, kreiramo tako imenovani varnostni načrt.

Nasilje nad ženskami je torej oblika nadzora oziroma kontrole nasilneža, ki se med drugimi posledicami odraža tudi kot občutek nemoči, brezpogojna poslušnost, sovraštvo do sebe, strah pred avtoriteto.

Nasilje je proces, v katerem storilec počasi, a vztrajno omejuje družabno življenje žrtve in uničuje njeno samospoštovanje. Žrtev nasilja sprva, pogosto v imenu ljubezni, v vsem ugodi nasilnemu partnerju ter si tako krči svoj življenjski prostor in čas zase ter za uresničevanje svojih želja in ciljev.

Dom, ki naj bi bil varen in miren prostor, kamor se posameznica ali posameznik lahko zateče pred zunanjimi pritiski, tako pogosto postane najbolj nevaren prostor zlasti za ženske, ki s strani svojih partnerjev, očetov, stricev, bratov, torej običajno svojih najbližjih, doživljajo psihično, fizično, ekonomsko in/ali spolno nasilje.

To nam kažejo tudi statistike po svetu, in sicer se največ nasilja zgodi ravno v družini, pri čemer so povzročitelji nasilja v cca 90 odstotkih moški, žrtve pa ženske in otroci. V Sloveniji nam ocene o tem, koliko žensk doživlja nasilje, kažejo, da je vsaka peta ženska pretepena, vsaka sedma pa posiljena.

Pri nasilju v družini se je treba vedno zavedati tudi tega, da so žrtve nasilja v družini tudi otroci – to velja tudi v primerih, ko otroci nasilju zgolj prisostvujejo in sami niso neposredne žrtve nasilja. 

Nasilje v družini je aktiven in dinamičen proces, ki ima tendenco naraščanja - to ni zgolj enkraten ali večkraten incident, ampak je ta vedno del že dolgo trajajočega vzorca zlorab - nikoli ne gre za osamljen dogodek!

VEČ OBRAZOV NASILJA

Nasilje v družini pa ni samo fizično nasilje, kot se zmotno misli, ampak ima številne pojavne oblike:

- Fizično nasilje je zloraba fizične sile ali grožnja z uporabo fizične sile. Fizično nasilje lahko žrtev nedvomno dokaže, saj so posledice napadov največkrat  vidne in zabeležene v zdravniških kartotekah (v primerih, ko žrtev poišče zdravniško pomoč).

Ena izmed značilnosti fizičnega nasilja je, da se njegova intenziteta stopnjuje, in sicer od začetnega odrivanja, klofute do brutalnega pretepanja, ki lahko na koncu povzroči tudi smrt žrtve. Posledice fizičnega nasilja so najbolj očitno vidne in se lahko stopnjujejo od modric, ureznin, zlomljenih kosti, splavov, trajne invalidnosti ali celo do smrti. Poleg tega fizično nasilje povzroča tudi vse posledice, ki so značilne tudi za psihično nasilje.

- Psihično nasilje: V vsakem odnosu prihaja do nesoglasij in sporov, vendar sta partnerja pri tem enakopravna. O psihičnem ali emocionalnem nasilju pa govorimo takrat, ko partner zlorablja svojo moč nad žensko, da bi v njej vzbudil strah, nemoč, občutek manjvrednosti, odvisnosti, ipd. Gre za dejanja, ki najpogosteje potekajo na verbalni ravni in negativno vplivajo na samozavest, samopodobo in samozaupanje žrtve.

Ta dejanja med drugim na primer vključujejo različne oblike verbalnega nasilja: grobo kritiziranje osebnosti žrtve, grožnje, izbruhe ljubosumja, kričanje, posmeh glede videza žrtve, posmeh glede njenih navad, inteligentnosti, prijateljev in družine, verskega prepričanja, ignoriranje, molčanje, s čimer naj bi dosegli svoj cilj, širjenje negativnih govoric, izoliranje od prijateljev, družine, grožnje z odvzemom otrok, ščuvanje otrok proti žrtvi kot staršu, zmanjševanje avtoritete žrtve kot starša, grožnje z izgubo doma in z namestitvijo v psihiatrično ustanovo, ipd.

- Spolno nasilje: Spolno ali seksualno nasilje so vsa spolna dejanja, povezana s spolnostjo, ki jih oseba čuti kot prisilo. Spolno nasilje se mnogokrat zmotno enači samo s posilstvi izven partnerskih (zakonske ali izven zakonske) skupnosti, vendar se spolno nasilje pogosto dogaja tudi znotraj družine. Kot takega ga mnogokrat ne prepoznajo niti žrtve same, saj naj bi bili spolni odnosi v zakonu "opravljanje zakonske dolžnosti".

- Ekonomsko nasilje: Pri ekonomskem nasilju storilec postavi žrtev v odvisen položaj s tem, da prevzame popoln nadzor nad njenimi in skupnimi financami. S tem drugo osebo postavi v eksistenčno odvisen položaj.

Tudi sicer so ženske mnogo bolj kot moški izpostavljene novodobnim oblikam nasilja v družbi, kot so:

- Sistemsko ekonomsko nasilje: Čeprav je pravni položaj žensk v modernih družbah z ustavo in zakoni že izenačen s pravnim položajem moških, pa kaže naš vsakdanjik kljub temu nekoliko drugačno podobo

- gospodinjsko delo je namreč še vedno v domeni žensk (spremembe se kažejo žal zelo počasi) in zato ni cenjeno in plačano, zaposlene ženske dobijo za opravljanje istega dela manjše plačilo kot moški, ženske zaradi svojega spola in iz njega izhajajočih zakonitosti (materinstvo), težje dobijo redno zaposlitev, matere samohranilke le s težavo dosežejo plačevanje preživnin, med brezposelnimi je večji delež žensk, itd.

- Spolno nadlegovanje na delovnem mestu: Večina žrtev spolnega ali seksualnega nadlegovanja v delovnem oziroma službenem okolju je žensk. Pojavne oblike tovrstnega nasilja se kažejo kot nepotrebno dotikanje s strani sodelavcev, vztrajno "osvajanje" kljub zavračanju, opolzko komentiranje videza, preveliko telesno približevanje, "zabavanje" s seksističnimi oziroma opolzkimi šalami, ipd.

- Trgovina z ljudmi: Med žrtvami trgovine z ljudmi je več kot 80 % žensk in deklic. Z žrtvami se večinoma trguje z namenom spolnega izkoriščanja, izkoriščanja za delo, služabništva, lažnih ali dogovorjenih porok, uporabe človeških organov, tkiv ter vedno pogosteje tudi za beračenje.

ALI IZ NASILJA VODI KAKA POT?

Pri pomoči žrtvi nasilja v družini se je treba pri iskanju "poti iz nasilja v družini" zavedati, da je žrtev pod strahotnim pritiskom. Vsaka družina ima namreč svoja nenapisana pravila, zato lahko poskus žrtve, da bi jih spremenila, naleti na velik odpor tako pri žrtvi sami kot pri drugih družinskih članih, še posebej pa pri nasilnežu.

Ženske, ki preživljajo nasilje, se ob tem znajdejo v izjemno težki življenjski situaciji. Zaradi nasilja so namreč psihološko dostikrat pa tudi fizično poškodovane, imajo občutek, da so ujete v brezizhodno situacijo, iz katere ne vidijo rešitve. Bojijo se nasilneža, strah pa jih je tudi pred negotovo prihodnostjo. Z odhodom od doma dostikrat tvegajo, da bodo ostale brez strehe nad glavo in da se bo njihov materialni položaj znatno poslabšal.

Na svoji poti iz nasilja so se predhodno običajno žal že srečale z neprimernim odzivom institucij (CSD, policija, sodišče …), kamor so se obrnile po pomoč, kar jih še dodatno hromi v poskusih iskanja pomoči in zaupanja v strokovne institucije, ki se ukvarjajo s tovrstno življenjsko problematiko. Pri tem se spopadajo še z lastnimi občutki krivde, sramu, čustvovanjem svojih otrok, ki so pogosto jezni nanje, ker morajo zapustiti dom ipd.

Vse ženske pa si želijo le živeti v miru - želijo varen prostor, kamor bi se lahko umaknile pred nasilnežem, dovolj sredstev za preživetje in socialno mrežo, na katero se lahko oprejo in ki jim pomaga pri celjenju ran, ki jim jih je prizadejalo nasilje. Na poti iz nasilja v družini žrtev nujno potrebuje podporo in pomoč ljudi, ki dobro poznajo problematiko področja nasilja v družini.

Po podporo in pomoč se vsaka žrtev lahko obrne na:

- Center za socialno delo:
Vse o delovanju centrov za socialno delo in njihove kontakte lahko najdemo na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve http://www.mddsz.gov.si/. Na isti strani so objavljeni tudi kontakti vseh kriznih centrov, varnih hiš in materinskih domov.

- Policija: Policija se je dolžna odzvati vedno, ko je ogrožena varnost nekoga ali varnost njegovih otrok. Poklicati je mogoče telefonski številki 113 ali 080 1200 ali telefonsko številko najbližje lokalne policijske postaje. Na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve http://www.mnz.gov.si lahko najdemo vse informacije o delovanju Policije in kontakte vseh policijskih postaj in uprav po Sloveniji.

- Nevladne organizacije: V Sloveniji deluje kar nekaj organizacij, ki žrtvam nasilja ponujajo različne vrste pomoči in podpore. Med najpomembnejšimi so varne hiše in krizni centri za ženske in otroke, žrtve nasilja

- to so varni prostori, kamor se lahko ženska skupaj z otroki začasno umakne pred nasiljem. Pri tem je treba poudariti, da seveda ni prav, da mora namesto nasilneža dom zapustiti žrtev, vendar je to zaradi zagotavljanja življenjske varnosti včasih nujno potrebno.

Najboljše informacije o različnih vrstah pomoči žrtvam nasilja boste dobili s klicem v varno hišo oz. krizni center ali z obiskom centra za socialno delo.

Možnosti torej ne manjka. Dobro je vedeti, da v primeru, ko nam zmanjka volje za bitko z navidezno nepremagljivim sovražnikom, nismo sami – če si tega ne izberemo. Tudi če nam ni lagodno, če trpimo in ne najdemo poti ven, je dobro pomisliti na druge, na roko, ki lahko pomaga.

Skrivanje v notranjost in vdano prenašanje udarcev se vse prevečkrat izteče tako, da o tem početju drugi izvedo – iz časopisov. Navadno tedaj, ko je že prepozno. Zatorej, dokler obstajajo možnosti, naj nas ne bo sram ali strah. Ta dva sčasoma postaneta najhujša prav zato, ker nismo naredili ničesar.