Krožno gospodarstvo ni kakšno gospodarstvo, ki se ukvarja z izdelavo krogov, koles, turbin, obročev in kar je tega. Ali pa tudi. Stvar postaja hudo resna in še zdaleč ne samo moderna. V resnici gre za najbolj možen zdravorazumski model gospodarjenja, ki se vrača nazaj k naravi, vsekakor pa zaradi izumiranja zdrave pameti marsikoga nervira. Tako kot zdrava pamet tudi - zakaj bi poenostavljali, če lahko kompliciramo!

NAZAJ K NARAVI!
Če trenutni model gospodarstva podpira kopanje novih in novih grobov in gomil (t.i. linearni model gospodarstva "od zibke do groba"), se v krožnem gospodarstvu razmišlja o tem, kako odslužen izdelek rešiti pred dokončnim zakopavanjem na grobišča nove dobe (beri smetišča; mogoče bi človeško dobo po 20. stoletju morali imenovati Smetiščna doba?). Ker niti "grob" največkrat ni grob, ampak za izdelek mučno in predvsem večstoletno preperevanje v nekaj, kar še ni jasno, kako bo to videti po 500 letih (#nismošetam). Za boljšo predstavo vzemimo običajno otroško plastično igračo, npr. bagerček.

Kampanja Dvigni glasnost narave! želi spodbuditi ljudi, da se zavejo pomembnosti narave za pobeg od stresa in urbanizacije ter pošljejo sporočilo svojim vladam in Evropski komisiji, naj ne revidirajo EU predpisov za varovanje narave

Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) je danes pričela s kampanjo Dvignimo glasnost narave!, ki poziva vse Evropejce, da se znova povežejo z zvoki narave in sprejmejo ukrepe, ki nam bodo omogočili zaščito številnih naravnih habitatov in vrst, ki so še vedno v nevarnosti. Tisoče skladb komponiranih iz zvokov narave, bo poslano evropskim politikom s sporočilom, da naj preprečijo slabljenje ključnih EU predpisov za varovanje narave, ki so trenutno v obravnavi. V videu kampanje WWF opozarja ljudi na velike koristi, ki jih prinaša preživljanje časa v naravi za naše zdravje in kakovost življenja.

Slovenija spada med biotsko najbolj pestre države na svetu. To je njen kapital, ki pa se ga vse premalo zavedamo. "Upad biotske raznovrstnosti je v svetovnem merilu trenutno največja grožnja človeštvu. Večja od podnebnih sprememb in večja od finančne krize," opozarjajo na zavodu za varstvo narave.

22. maja po vsem svetu obeležujemo mednarodni dan biotske raznovrstnosti. Živimo v času, ko dobesedno pred našimi očmi rastlinske in živalske vrste izumirajo, pri tem pa pozabljamo, da ko dopuščamo to, škodujemo tudi sami sebi. "Kljub številnim zavezam se izguba biotske pestrosti še naprej pospešuje v vseh regijah," je opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.

Velik interes slovenskih turističnih ponudnikov in destinacij za vključitev v nacionalno zeleno shemo
Turizem je v osnovi podnebju neprijazna dejavnost. Predvsem zaradi z njim povezane mobilnosti, pogosto tudi zaradi velike porabe energije v turističnih objektih, odpadkov ter škodljivega vpliva na naravno okolje. Vendarle pa je prepoznan tudi njegov velik potencial, da s povezovanjem, motiviranjem, promocijo in množenjem trajnostnih praks deluje kot pomembno gonilo zelenega, nizkoogljičnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.

Slovenska turistična organizacija je s ciljem povezovanja prizadevanj za ozelenitev turistične dejavnosti ter podpore turističnim ponudnikom in destinacijam pripravila Zeleno shemo slovenskega turizma, ki jo je Umanotera izbrala kot dobro prakso v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Slovenska turistična organizacija zeleni turizem opredeljuje kot trajnostni turizem, ki minimizira vplive turizma na okolje in maksimizira njegovo prilagoditev podnebnim spremembam. Poleg okoljskega vidika pa zelena shema vključuje še družbene, gospodarske in kulturne vidike ter kakovost, zdravje in varnost.

Ob Dnevu Zemlje v Ljubljani je potekalo v organizaciji Društva Ekologi brez meja in organizacije Zero Waste Europe ter v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in podjetjem Snaga Ljubljana, redno letno srečanje organizacije Zero Waste Europe in srečanje Zero Waste mest.

Direktor organizacije Zero Waste Europe Joan Marc Simon je ob tem družabnem dogodku poudaril: “Zero Waste Europe predstavlja glas skoraj sedmih milijonov prebivalcev Evrope. Tudi iz Slovenije, saj se je v dobrem letu in pol, od kar so Ekologi brez meja postali nacionalna Zero Waste organizacija, mreži priključilo šest občin, ki se uvrščajo med najboljše v Evropi!”

Ekologi brez meja bomo v soboto, 4. junija, med 10. in 12. uro na največji Ljubljanski tržniciopozarjali, da so plastične vrečke škodljive za okolje ter pokazali praktične in dobre alternative. Mimoidočim in prodajalcem na tržnici bomo razdelili večje število pralnih vrečk za sadje in zelenjavo, v zameno za obljubo, da plastičnih ne boste več uporabljali. 

Za potrebe dogodka bomo v pisarni (Grablovičeva 52, 1000 Ljubljana) Društva Ekologi brez meja do 2. junija ob četrtkih med 9. in 13. uro zbirali rabljene plastične vrečke. Vsak, ki bo prinesel polno vrečoplastičnih vrečk, bo za nagrado prejel pralno vrečko za sadje in zelenjavo Zelenci. Dogajanje pred našo stojnico pa bo popestril prav poseben performans.

Društvo za zaščito živali Ljubljana 4. junija organizira 17. akcijo zbiranja starega papirja v pomoč živalim. Star papir, pa tudi odpadne originalne kartuše in potrebščine za živali, lahko med 8. in 18. uro prinesete pred Center Interspar Vič v Ljubljani. Del sredstev bo društvo namenilo Zavetišču Horjul in projektu TNR Team Slovenija, ki skrbi za sterilizacije, kastracije in zdravstveno oskrbo nikogaršnjih živali na Balkanu.

Pričakali vas bodo prostovoljci Društva za zaščito živali Ljubljana in prostovoljni gasilci PGD Vič. Vsi, ki boste prinesli star papir, odpadne originalne kartuše ali opremo za živali, boste lahko sodelovali v nagradni igri, za najmlajše pa je društvo pripravilo tudi ustvarjalne delavnice. Ob 10. in 16. uri bodo otroci lahko iz recikliranega odpadnega materiala izdelali živali in se tako naučili nekaj novega o živalskem svetu ter ohranjanju okolja.

V Sloveniji se danes o razvoju potniškega železniškega prometa skoraj ne govori, čeprav je opredeljen kot hrbtenica integralnega sistema javnega potniškega prometa, ki naj bi v večji meri zaživel jeseni z uvedbo enotne vozovnice in uskladitvijo voznih redov med koncesionarji. Ob nenehnem in z vidika gospodarstva razumljivem izpostavljanju nujnosti investicij v železniško infrastrukturo kot osnovo za logistične dejavnost, se ustvarja vtis, kot da je potniški železniški promet bolj kot ne motnja pri povečanje obsega in konkurenčnosti prevoza blaga po tirih.

Pri tempa  se pozablja, da je tudi udoben, zanesljiv in hiter prevoz potnikov eden od pomembnih dejavnikov gospodarskega razvoja, saj zmanjšuje izpostavljenost stresu pri prevozu na delo in v šolo ter s tem izboljšuje produktivnost zaposlenih in učečih, da o zmanjšanju prometne gneče ter izpustov zdravju ljudi in podnebju škodljivih plinov sploh ne govorimo. Kot kažejo primeri iz sosednjih Avstrije, Italije in Madžarske pa imata železniški oz. dobro integriran javni potniški promet pomembno vlogo tudi pri razvoju turizma.

ZPSTest kosilnic
Potrošniške organizacije so pod drobnogled tokrat postavile 60 kosilnic (12 akumulatorskih, 20 električnih in 28 bencinskih kosilnic), 25 izmed teh jih lahko kupite tudi v slovenskih trgovinah. Če so še na lanskem testiranju akumulatorski modeli kosilnic zgolj pokukali na trg, je bila letos najboljša kosilnica na testu prav akumulatorska.

Med testiranimi modeli letos ni bilo slabih izdelkov, zato so skupne testne ocene precej dobre, res pa je, da so med kosilnicami nekatere razlike, ki poleg cene vplivajo na izbiro posameznega modela. Preizkus varnosti in trajnosti modelom ni delal preglavic in vse kosilnice bomo lahko več let uporabljali brez težav, po zaključku testiranja menijo na ZPS.

Široka koalicija podjetij, mest, sindikatov in civilno-družbenih organizacij voditelje EU poziva k okrepitvi podnebnega ukrepanja
Na Svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je na sedežu Združenih narodov več kot 150 držav podpisalo Pariški dogovor. To je signal nadaljnjega in okrepljenega podnebnega ukrepanja na globalni ravni. Ob tem široka koalicija podjetij, sindikatov, mest in civilno-družbenih organizacij voditelje EU poziva k spoštovanju Pariškega dogovora in zagotavljanju skladnosti med cilji dogovora in evropskimi podnebnimi cilji.

Slovesnost ob podpisovanju dogovora bo pomemben korak na poti k začetku veljavnosti Pariškega dogovora, a bo hkrati tudi najenostavnejši del naloge. Pravi test zavezanosti k doseganju ciljev dogovora bosta njegova ratifikacija in izvajanje.

SADJE NAJ BO PRAVIČNO!
Na svetovni dan banan je Društvo Focus in Zadruga Buna sta začele z kampanjo Komu služijo banane? Sadje naj bo pravično, ki bo razkrila od kod prihaja (tropsko) sadje, kako pride do nas in kaj doživi na svoji poti.

Z akcijo Komu služijo banane? se tudi v Sloveniji začenja kampanja osveščanja Sadje naj bo pravično, ki nagovarja trgovske verige, da nehajo zniževati cene odkupa (tropskega) sadja pod mejo vzdržnega na račun uničenega okolja in pridelovalcev, ki v trgovski verigi banan nimajo možnosti dostojnega preživetja, je povedala Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Cena goriva ni zgolj ta, ki jo plačamo na bencinskem servisu, tako kot okoljska škoda goriva ni zgolj ta, ki jo povzročimo z našo vožnjo. Ogromne obremenitve okolja nastanejo tudi pri pridobivanju različnih vrst goriva. Društvo Focus objavlja spletno razstavo, ki prikazuje le delček zgodbe v ozadju polnega rezervoarja, ki je velikokrat zamolčana.

Dnevno na svetu porabimo 91 milijonov sodčkov nafte na dan [1], približno 160 ton vsako sekiundo, večinoma za transport. Promet je odgovoren za približno četrtino emisij toplogrednih plinov v EU (v Sloveniji za tretjino) in je za energetiko drugi največji sektor po izpustih toplogrednih plinov. [2] Razstava razkriva, kateri so najbolj uničujoči viri pogonskih goriv.

Lokalne skupnosti igrajo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Elektrika in ogrevanje za občinske zgradbe, občinski vozni park in ulična razsvetljava so področja, kjer imajo občine popoln nadzor in lahko samostojno uvajajo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in uporabo energije iz obnovljivih virov.

Številne slovenske občine pri tem delajo velike korake, saj prepoznavajo sinergijske koristi ustvarjenih javnofinančnih prihrankov, poslovnih priložnosti in kakovostnih delovnih mest, povečane samooskrbnosti in izboljšanega življenjskega standarda občanov. Zaradi stalnega zmanjševanja obremenitev okolja z načrtnim in postopnim delom na različnih področjih učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije je Občina Zagorje ena od dobrih praks, ki jih je Umanotera izbrala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse.

Na Dunaju se že dalj časa osredotočajo na pridobivanje okolju prijazne energije. Mestno energetsko podjetje „Wien Energie“ meščanom ponuja soudeležbo pri modelu trajnostnih virov energije z vgradnjo sončnih elektrarn. Trenutno z eko elektriko oskrbujejo 800.000 ljudi, do leta 2030 jih želijo 1,5 milijonov.

Sonce je center našega osončja in skrbi za življenje na Zemlji, medtem je veda za pridobivanje njegove energije (fotovoltaika) še sorazmerno mlada. Prve silicijske solarne celice so bile zgrajene leta 1954 in od petdesetih let prejšnjega stoletja je tehnika tudi na tem področju bistveno napredovala. V primerjavi z izkoriščanjem vetrne energije, ki je zaradi potreb po več prostora zanimiva predvsem na podeželju, pa je pridobivanje sončne energije vse bolj razširjeno predvsem v mestih.

Evropska komisija je decembra lani objavila drugo verzijo svežnja o prehodu v krožno gospodarstvo, ki je nastal kot odziv na vedno bolj tvegano okolje, v katerem deluje gospodarstvo Unije. Zakaj? EU je največji svetovni uvoznik naravnih virov, trenutno je 20 materialov na seznamu tistih, za katere velja, da je njihova dobava že na kritični točki.

V zadnjem desetletju smo priča večjim nihanjem cen kovin in kmetijskih pridelkov kot v kateremkoli desetletju 20. stoletja. Podnebne spremembe, degradacija prsti in onesnaženje svetovnih morij postajajo vedno bolj očitni. Prehod v krožno gospodarstvo je torej nuja in ne več izbira.

V okviru svežnja je Evropska komisija predlagala širok nabor ukrepov in sprememb zakonodaje: od okolju prijaznega oblikovanja, zavržene hrane, plastike, ponovne uporabe vode, kemikalij, zelenih javnih naročil, potrošnje in inovacij. Prve so na vrsti spremembe  direktiv, ki urejajo ravnanje z odpadki. Odpadke razume kot vir sekundarnih surovin za svoje gospodarstvo.

Skoraj polovica vseh naravnih spomenikov UNESCO-ve svetovne naravne dediščine je ogroženih zaradi različnih škodljivih industrijskih dejavnosti, navaja novo poročilo WWF (Svetovne organizacije za varstvo narave). Čepravi ti kraji zagotavljajo številne osnovne storitve za ljudi in okolje, so povsod po svetu v nevarnosti zaradi dejavnosti, kot so iskanje nafte in plina, rudarstvo in nezakonita sečnja.

Poročilo Zaščita ljudi skozi ohranjanje narave: območja svetovne naravne dediščine kot gonilo trajnostnega razvoja, ki so ga za WWF pripravili Dalberg Global Development Advisors, kaže, da svetovna naravna dediščina skozi varstvo okolja prispeva h gospodarskemu in družbenemu razvoju lokalnih skupnosti, hkrati pa poročilo opozarja na napake pri varstvu teh območij izjemne univerzalne vrednosti.

Projekt Moja reka si, ki že 7. leto teče v organizaciji Coca-Cola Slovenija in Ministrstva za okolje in prostor v partnerstvu z Mednarodno komisijo za savski bazen, v letu 2016 povezuje čistilne akcije, ki potekajo v Sloveniji. S promocijo čistilnih akcij, ki jih v Sloveniji organizirajo različna društva, klubi in posamezniki, želimo organizatorje podpreti, da bo njihov glas močnejši in najboljše tudi nagraditi za njihovo prostovoljno delo.

Vsi organizatorji čistilnih akcij, ki se bodo prijavili v projekt na spletnem mestu mojareka.si in po opravljeni akciji posredovali podatke o številu udeležencev, obsegu očiščenega območja in o količini zbranih odpadkov, bodo ob 1. juniju 2016, Svetovnem dnevu Save, prejeli priznanje organizatorjev projekta Moja reka si. Najboljši med njimi pa bodo prejeli tudi denarne nagrade.

Proces je preizkušen samo na laboratorijski ravni
Znanstveniki ameriške univerze UCLA v laboratoriju razvijajo postopek, s katerim bi ujeti CO2 lahko spremenili v nadomestek za cement. Termoelektrarne in tudi sama proizvodnja cementa sta dva velika onesnaževalca planeta z emisijami ogljikovega dioksida, piše portal IFLScience.

Znanstveniki UCLE pa so razvili postopek, s katerim ujeti CO2 s pomočjo dodajanja apnenca lahko preobrazijo v nov material, imenovan CO2NCRETE (concrete v angleščini pomeni beton op. a.), ki se ga nato proizvaja s 3D-tiskalniki.

Ogromen razmah lubadarja v zadnjih letih in s tem povezana škoda
Odločitev poljske vlade, da s povečanjem sečnje korenito poseže v Beloveško puščo, ki velja za zadnji ostanek pragozda v Evropi in je domovanje evropskega bizona, je naletela na kritike doma in v tujini.

Beloveška pušča je obsežno območje na meji med Poljsko in Belorusijo, ki se skupno razteza na več kot tri tisoč kvadratnih kilometrih, od katerih je polovica zaščitena v obliki čezmejnega narodnega parka in vključena na seznam Unescove svetovne dediščine. Večina narodnega parka je na beloruski strani, medtem ko je na Poljskem zavarovanih okoli 150 kvadratnih kilometrov gozda oziroma šestina poljskega dela Beloveške pušče.

Vsak dan spreminjajoča se moda. Novi stili in gore poceni oblačil. Dosegljivih prav vsakemu potrošniku. Za Pravo ceno. Neverjetna sla po čim večjih dobičkih. Na vse ali nič. Film, ki ti dejansko da misliti. Ne le o ureditvi sveta, prevladi bogatega zahoda in materializma na eni strani ter nehumanem izkoriščanju ljudi na drugem koncu sveta. Ampak tudi o sebi. Zagotovo se je veliko gledalcev, tako kot jaz, prepoznalo v filmu. Razprodaje, šoping v Londonu, tri za dva, božični popusti ... ali res potrebujemo tako veliko oblačil?

Kruto dejstvo je, da si danes povprečen človek (ki nima talenta za šivanje) s povprečno plačo sploh ne more privoščiti drugih novih oblačil kot teh, narejenih na daljnem vzhodu. Vsa tekstilna podjetja so svoje proizvodnje preselila v ta del sveta, saj z zelo nizkimi stroški dela grabijo zelo velike dobičke.

Ekološko in lokalno = podnebju prijazno
Ker je ekološko pridelana in na lokalnem trgu prodana hrana podnebju najprijaznejši način preskrbe s hrano, Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse predstavlja tri dobre prakse, ki vsaka na svoj način povečuje delež domače, na sonaraven način pridelane hrane v prehrani Slovencev, hkrati pa si prizadeva zagotoviti pravično plačilo in preživetje tradicionalnih slovenskih kmetij.

Zadruga Dobrina povezuje pridelovalce in predelovalce iz več kot 30 majhnih kmetij z območja Slovenskih goric. Usmerja jih v ekološko kmetovanje in z lokalnimi pridelki oskrbuje šole, vrtce in domove za starejše. Mariborčanom omogoča nakup svežega sadja in zelenjave ter drugih domačih dobrot v lastni trgovini v Tkalskem prehodu ter preko sistema zabojčkov in v spletni trgovini.

Društvo Planet Zemlja je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter pod častnim pokroviteljstvom Predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Mira Cerarja, razpisalo že sedmi vseslovenski natečaj za naziv PLANETU ZEMLJA PRIJAZNA OBČINA. Gre za natečaj, kjer strokovnjaki z enajstih različnih področij ugotavljajo stanje v lokalnih skupnostih, v povezavi z vplivom na ljudi, naravo in okolje.

Cilj natečaja je dvig zavesti o vplivu vseh odločitev lokalnih oblasti na okolje in s tem na kakovost bivanja občank in občanov. Do cilja vodi organizatorja sodelovanje s pristojnimi ustanovami (Zavod za gozdove RS, Direktorat za kmetijstvo Ministrstva za kmetijstvo, Nacionalni institut za javno zdravje,  zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Gradbeni institut ZRMK, Zavod za varno igro, Zavod za varstvo narave in društvo Planet Zemlja).

Po rekordno topli zimi se je arktični led zmanjšal na rekordno nizko raven. Na dan 2. marca je dosegel nov absolutni minimum in pokriva le še 14.478.000 km2. Če količina ledu letos ne bo več narasla, bo to doslej najmanjša površina arktičnega morskega ledu zabeležena v zgodovini.

Rekordno mala površina ledu ima velik vpliv na arktične živali in rastline. Nove mame polarnih medvedov, ki so v tej zimi skotile mladiče, prihajajo iz svojih brlogih in po dolgem postu potrebujejo hiter dostop do ledu, da bi se nahranile in si povrnile moči.