Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?
torek, 20. september 2016 @ 09:32 CEST
Uporabnik: Sonce
Okoljske migracije so simptom nevzdržnega gospodarskega modela, ki diktira stalno rast proizvodnje in potrošnje. Slovenija je del tega problema. Čas je, da se zavzamemo za njegovo rešitev.
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je v imenu Mreže Plan B za Slovenijo na Vlado Republike Slovenije naslovila poziv, naj se zavzame za nabor politik, ki bo skladno prispeval k nadomestitvi diktata stalne rasti s paradigmo družbene blaginje, ob tem pa izkaže zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in planetarnih sobitij.
Slovenija kljub svoji majhnosti pri tem lahko igra pomembno vlogo tudi v mednarodnih političnih procesih. Nevladne organizacije Vlado RS pozivajo, naj (1) se na bližnjem Vrhu OZN o množičnih selitvah migrantov in beguncev zavzame za čimprejšnjo opredelitev statusa okoljskega migranta, na osnovi katerega bo mednarodnopravna zaščita zagotovljena osebam, ki jih prizadenejo spremembe v okolju; (2) na neformalnem zasedanju trgovinskih ministrov EU v Bratislavi 23. septembra zavrne predlog o podpisu, sklenitvi in začasni rabi Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Evropsko Unijo in Kanado (CETA) ter (3) prekine z držo izmikanja in odlašanja v procesih sprejemanja nacionalne in evropske podnebno-energetske zakonodaje ter proaktivno sprejme potrebne ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje skladno z dognanji podnebne znanosti. Kot v Umanoteri opozarjajo tudi v danes objavljenem dokumentu »Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?», si mora Slovenija aktivno prizadevati za nov gospodarski model, ki bo vodil v celovito ter trajno blaginjo za vse. To je družbeno politična prioriteta današnjega časa.
Čas je, da prevzamemo odgovornost za posledice, ki jih prinaša sodobni ekonomski model in katerega del je tudi Slovenija, ter prizadetim priskočimo na pomoč. Prevladujoči varnostni diskurz zastira izvorne težave in onemogoča, da bi jih uspešno naslovili ter odpravili, zato ga je potrebno nadomestiti z vprašanjem (diskurzom) pravičnosti in odgovornosti.
Podnebne spremembe in okoljski dejavniki bodo v prihodnosti prizadeli milijone ljudi in predvidoma postali prevladujoči vzrok za razseljevanje in migracije. Okoljsko razseljene osebe bodo tvorile največjo skupino beguncev. A kljub dejstvu, da razprava o okoljsko razseljenih osebah poteka že nekaj desetletij, njihov status in pravice ostajajo neopredeljene.
Migracije, pri katerih gre pogosto za tesen preplet družbenih, političnih in ekonomskih dejavnikov, kjer degradacija okolja potencira že obstoječe napetosti, pa predstavljajo le vrh ledene gore, ki pod površjem skriva pravi vzrok težav - nevzdržno rast porabe naravnih virov in vedno več izkoriščanja in zatiranja ljudi. Če želimo uspešno nasloviti največje težave današnjega planeta, je potrebno ubrati smer razvoja, ki bo preprečevala krčenje za življenje primernega prostora ter ne bo zgolj odpravljala nastalih posledic.
»Potreben je nov gospodarski model, ki bo temeljil na ekonomski demokraciji, lokalnem razvoju in na skupnostnem upravljanju virov na vzdržen ter sonaraven način, ki bo vodil v celovito ter trajno blaginjo za vse. To je družbeno politična prioriteta današnjega obdobja,« je poudaril avtor dokumenta Okoljske migracije: vprašanje varnosti ali pravičnosti?, Andrej Gnezda iz Umanotere. Sporazumi o prosti trgovini, od katerih je trenutno najaktualnejša CETA, so vehementen primer utrjevanja nevzdržnega gospodarskega modela in prevlade interesov korporacij nad blaginjo ljudi in suverenostjo držav. Slovenska vlada ima 23. septembra priložnost, da na neformalnem zasedanju trgovinskih ministrov EU v Bratislavi zavrne predlog o podpisu, sklenitvi in začasni rabi sporazuma CETA, k čemur jo pozivajo nevladne organizacije skupaj z več kot 3 milijoni Evropejcev.
Medtem pa je vse več ljudi prizadetih zaradi podnebnih sprememb ali degradacije okolja in tako soočenih z odločitvijo o morebitni selitvi. Treba jim je zagotoviti zaščito in pomoč ter jih vključiti v sodelovanje pri oblikovanju ukrepov in politik, ki vplivajo na njihovo prihodnost. »Navsezadnje gre za ljudi. In za našo pravico do dostojnega življenja«, še dodaja Gnezda.
Slovenske vlade se v podnebno-energetskih pogajanjih že predolgo izmikajo sprejetju potrebnih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter s tem Slovenijo nenazadnje prikrajšujejo za razvojne priložnosti, ki izhajajo iz sonaravnega in nizkoogljičnega kapitala naše države. Zato nevladne organizacije vlado pozivajo tudi, naj v aktualnih procesih sprejemanja nacionalne in evropske podnebno-energetske zakonodaje s proaktivnim sprejetjem podnebnih ukrepov ravna kot zanesljiva in dosledna članica globalne skupnosti, poleg tega pa iz zgodovinske odgovornosti podpre države globalnega juga, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj ogrožajo, čeprav so k njim najmanj prispevale.
Okoljske migracije so simptom nevzdržnega gospodarskega modela, ki diktira stalno rast proizvodnje in potrošnje. Slovenija je del tega problema. Čas je, da se zavzamemo za njegovo rešitev.
