Večina religij trdi, da duša, človekovo duhovno bistvo, povsem normalno deluje in občuje z okolico, brez možganov. Različne šole ezoterike nesnovne ravni bivanja razlagajo zelo natančno in trdijo, da poleg fizičnega obstaja kopica »finosnovnih teles«, ki gnezdijo in se bolj ali manj ujemajo s fizičnim.

Najpogosteje govorijo o sedmih telesih, med katerimi so etrsko telo, ki oživlja fizično telo, paastralno telo, ki zrcali čustva, in mentalno telo, ki je odločilnega pomena za delovanje razuma. Sedež razuma je po tem gledanju miselno telo, ki zavzema prostornino celotnega telesa, in torej ne napolnjuje le volumna možganov.

Kot pravi dr. Lidija Šprah stres ni to, kar se nam dogaja, temveč naša reakcija – kako se na to odzovemo.Navedeno pomeni, da lahko isti dogodek na nekoga deluje stresno, na drugo osebo pa ne vpliva tako. Prav tako lahko isti stresni dogodek (npr. pomanjkanje časa) nekoga povsem »blokira« in mu zagreni življenje, medtem drugemu vzbudi izziv in mu s tem popestri njegov vsakdan.

S stresnim dogodkom se je potrebno čimprej konstruktivno soočiti. Če sledimo pogledu Elilisa, je stresna situacija sestavljena iz »stresnega dogodka«, »naših misli o tem dogodku« in našega »odziva na ta dogodek«, zato se stresa lahko lotimo iz vseh treh smeri.

Znanstvene tehnologije z vsakim dnem vse bolj napredujejo. Vse večji delež živil raste brez stika s prstjo in brez izpostavljenosti sončnim žarkom. 

Znanstveniki se vse bolj poglabljajo v to, kako različna valovanja svetlobe delujejo na rastline, zato že imamo različne žarnice za rastlinjake – odvisno od tega, ali želimo spodbuditi rast listov ali plodov. Tehnologija LED, ki omogoča izbiro frekvenc (barvo svetlobe), hitro napreduje in celo uspeva vplivati na izboljšanje okusa tako vzgojenih plodov (ki so bili do sedaj praviloma veliko slabšega okusa). 

Zavest v snovi ali snov v zavesti?
Večina je danes prepričana, da lahko na vseh področjih le znanost ponudi prave odgovore; tudi jaz sem se precej poglabljal v posamezne teorije. Toda poskusi, da bi v okviru materialističnega koncepta našel vsaj zasilne odgovore na vprašanja v zvezi z nesnovnimi pojavi, so izzveneli prav komično.

Pomanjkljivosti koncepta materialnosti so se seveda najočitneje pokazale, ko sem poskusil z njim vsaj za silo razložiti enega od najpomembnejših pojmov: zavest. Temu pojavu sem hotel za vsako ceno priti do dna, saj mi je bilo jasno, da je ključ do globljega razumevanja stvarnosti in samega sebe.

Russ George je vztrajno delal kot neodvisni znanstvenik, da bi odkril skrivnost reakcije, ki sta jo objavila profesor Fleischmann in Pons leta 1989. Lani je predložil prvi dokument, ki ga je prestižno Ameriško združenje fizikov kdaj koli sprejelo na temo hladne fuzije. Njegov fotografski material, skupaj s preizkusi na Standfordskem raziskovalnem inštitutu v Kaliforniji, so znanstveni skupnosti dokazale, da je nadzorovan proces hladnega zlivanja mogoč. Je zelo blizu izdelavi preprostih in praktičnih aplikacij, ki bodo uporabljale to reakcijo kot izvor cenene energije. Connie Hargrave je imela intervju z njim za Share International.

Share International: Če lahko hladna fuzija proizvede neomejene količine toplote z uporabo materialov, ki jih je lahko dobiti v običajnih okoliščinah, zakaj ni več zanimanja za ta možni novi vir energije. Zakaj npr. o tem ne beremo bolj pogosto?

Kasneje sem se prepričal, da je v temeljih znanstvene misli še vrsta drugih nerazrešenih vprašanj, ki po zahtevnosti presegajo raven mojega razmišljanja v tej knjigi. Nekatera od njih naj bi v prihodnje pomagal razjasniti nov fizikalni koncept, teorija strun, ki jo skušajo potrditi z novim LHC-pospeševalnikom; ta zagotavlja ogromne energije, ki so potrebne za ustvarjanje »zelo vročih« razmer, podobnih tistim ob začetku vesolja.

Gre za naložbo brez primere v zgodovini človeške znanosti, ki naj bi pripomogla h krpanju lukenj v materialističnem konceptu. Toda menim, da so luknje v sedanjih teorijah le prevelike. Za načrtovalce je projekt zelo pomemben, saj prinaša veliko upanje, obenem pa prepričuje svetovno javnost o velikanskih naporih znanosti, da bi se dokopala do trdnih spoznanj. Sam gledam na ta projekt z veliko dvoma.

Raziskovalce so ugotovite presenetile.
Ženske, ki poleg svojega rednega dela opravljajo še nadure, torej delajo preveč, imajo povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Študija,  objavljena v britanski medicinski reviji British Medical Journal (MBJ) navaja, da so raziskovalci za namen prreučevanja tveganja za diabetes pregledali zdravstvene kartoteke sedem tisoč moških in žensk starih od 35 do 74 let, ki so na teden opravili različno število delovnih ur.
Ugotovili so, da je eden izmed desetih ljudi v študiji razvil diabetes, še posebej so bili na udaru starejši in debelejši moški. Čeprav so ženske na splošno manj verjetno zbolele za diabetesom kot moški, je raziskovalce presenetilo dejstvo o izpostavljenosti bolezni med tistimi, ki so delale več kot 45 ur na teden.

Svobodomisleci, ki so izstopali iz povprečja, so bili skozi vso človeško zgodovino, in so tudi še danes, deležni zasmehovanja in obsojanja. Imeli so jih, in jih imajo, za skrajneže in blazneže, ki so nevarni za družbo.

O takšnih genijih se v šolah skorajda ne učimo, mogoče jih kdaj na hitro omenijo, ali pa še to ne. In dejansko so ti ljudje nevarni, samo ne za družbo ljudi, ki želimo biti srečni in svobodni, ampak za sistem, torej za tiste vladajoče, ki jim ni mar za ljudi, ampak samo zase. Ti ljudje tudi določajo, kaj velja za »normalno« in kaj ne.

Takšnih napadov je bil deležen tudi italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist Giordano Bruno, ki so ga leta 1600 sežgali na grmadi. Nekoč je izjavil, da tistih z višjo naravo nimajo za neuravnovešene zato, ker ne vedo, ampak zato, ker vedo preveč.

Tokrat bomo zmetali nekaj biserov za domače živali (Aurigo).

Razlog  za letošnji obisk Istre in Pule je bil večplasten. Kot prvo naj omenim, da sem lansko jesen dokončno diagnosticiral zmajevo središče v Splitu. Prečudoviti omfalos, ki kar vibrira od energij. Letos spomladi sem obisku Zagreba kupil »novo nastali«  zemljevid Zagreba, po katerem se je po novih natiskanih zgradbah izkazalo, da so čez pravilno vrisano glavno zmajevo črto Marije na njem postavljena še dva pomembna objekta.

Predsedniški dvor Kolinde na Pantovčaku 241 ali drugače znana Titova Vila Zagorje, ki je bila zgrajena v letih 1963-1964 za potrebe jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Takoj naprej je na Marijino zmajevo črto na novo postavljena zgradba Sveta sedeža Vatikana (Sveta stolica Vatikana). To je bil tudi glavi razlog za obisk največjega istrskega mesta, saj bi sedaj že skorajda lahko napisal knjigo o potek zmajevih linij čez glavna hrvaška mesta. Ob pomembnem dejstvu, da je tam bralni trg še enkrat večji kot v Sloveniji.

Ob raziskovanju snovne narave sveta se mi je odprlo več vprašanj, na katera nikakor nisem našel zadovoljivega odgovora. Ugotovil sem, da znanost materialne stvarnosti še zdaleč ne obravnava konsistentno in celovito. A ne le ob vprašanjih, ki se dotikajo območja nesnovnega - tudi v konceptu, ki podpira našo snovno predstavo o svetu,  obstajajo dvomljiva tolmačenja tudi ob povsem »materialističnih« vprašanjih, kjer jih pravzaprav ne bi pričakovali.

Ugotavljal sem, da snovni svet nikakor ni tako »trden«, kot sem sprva mislil. Atomi trdne snovi so silno majhni, merijo kakšno milijardinko centimetra, toda podatomski delci so še stotisočkrat manjši. Za ilustracijo razmer je koristna predstava o atomu, ki bi ga povečali na velikost nogometnega stadiona. Jedro atoma bi bilo v tem primeru veliko kot žogica za golf, elektroni pa bi bili kot grahova zrna, krožeča na obrobju stadiona. Bistvo atoma je torej – skoraj popolna praznina.

Tropski klopi prenašajo povzročitelje drugih bolezni. Strokovnjaki so zaskrbljeni.

Znanstveniki so letos v Nemčiji odkrili sedem primerov tropskih klopov, ki so se doslej pojavljali predvsem na območju Sredozemlja. Gre za vrsto Hyalomma, ki ni le občutno večja od v Nemčiji običajnih klopov, temveč lahko tudi prenaša povzročitelje drugih bolezni, navajajo sodelavci z univerze Hohenheim in Inštituta nemške vojske za mikrobiologijo.

To vrsto klopov, ki je navajena na tropsko vročino in sicer živi v Afriki, Aziji in Južni Evropi, so v Nemčiji odkrili na domačih živalih - konjih in ovcah, in sicer podvrsti Hyalomma marginatum in Hyalomma rufipes.

Bisere se ne meče svinjam, sporoča dobro oznanilo!
»Če vam že odkrivam skrivnosti, vam jih bom po kapljicah odslej!« (Aurigo)

V sredini 80 let prejšnjega stoletja se je hipijevska scena, ki se je prvo začela na zahodu v 60 letih prejšnjega stoletja prelevila v new age sceno. Najbolj slaven slovenski geomant je v letu 1986 izdal knjižico o energetskih črtah in skrivnostni istrski pokrajini – širši publiki je razodel pojem zmajevih črt ali zmajevih linij. Tudi zmajevih brazd, kakor jih opisujejo Ukrajinci. V tej pravljici je bilo predstavljeno višinsko istrsko mestece Motovun kot center moči Istre in čez katerega potekajo tri »najmočnejše« zmajeve črte na širšem območju! Kaj je bilo s to zgodbo narobe? To nepreverjeno neresnico o moči tega posvečenega istrskega mesteca so za slovenskim geomantom ponavljali vsi kakor papige, ki so v takšnem ali drugačnem meniju obravnali zmajeve oziroma energetske linije Istre. To papagajstvo je postalo sveti gral "post new age-vstva".

Piše: Vesna V. Godina v Vivi www.viva.si

Že ko sem bila otrok, se je zdelo, da je največ, kar lahko dosežeš, to, da postaneš zdravnik. Od tistih, ki nam je šlo v šoli dobro, so vsi pričakovali, da bomo zdravniki. Vsak drug študij in poklic sta bila vredna manj. 

Natančno se spominjam, kakšno razočaranje sem požela ob odločitvi, da ne bom šla študirat medicine. In ko zdaj hodim po slovenskih šolah, spoznavam, da je to, da bo otrok postal zdravnik, še vedno največ, kar si je mogoče želeti. Kar je fascinantno. Ta trajnost in vztrajnost malikovanja zdravnikov, ki skozi čas ostaja tako stabilna. Desetletja in desetletja. Kljub vsem spremembam, ki jih je doživela slovenska družba, to ostaja enako.

Noam Chomsky je znan ameriški znanstvenik, jezikoslovec in borec za človekove pravice. "Po silovitosti, širini izvirnosti in vplivu svojih misli je morda najpomembnejši živeči intelektualec." (New York Times).

Znanstvena dela Chomskega so zahtevna in abstraktna, vendar njegovi nastopi v živo nikakor niso suhoparni ali nedostopni navadnemu človeku. Prav to me je zelo pritegnilo in navdušilo pri njem! Znanstvenik, ki se je, preden je postal vztrajen borec za človekove pravice, najprej vrsto let ukvarjal z raziskovanjem jezika, kar je po svoji zahtevnosti za večino ljudi težko razumljiva tema. Govori preprosto, razsvetljujoče in razumljivo vsakomur, ki mu je pripravljen brez predsodkov prisluhniti.

Piše: Aleš Petrič v Karma plus

NE ŠTIRJE - BILO JE VELIKO EVANGELIJEV!

Le dve leti po izidu knjige je že jasno, da Brownova "DaVincijeva šifra" ni čisto običajna knjiga. Še več, pravzaprav je že čisto vseeno, ali vsebuje kakšno literarno kvaliteto ali ne. S te plati je seveda mogoče trditi, da ne gre za nič kaj drugega kot za tipičen senzacionalistični bestseller, kakršnih so Haley, Robbins, Sheldon, Burk in mnogi drugi v zadnjih desetletjih spisali na desetine, morda le s to razliko, da za spremembo ne govori o ljubezni, mahinacijah superbogatašev, jet-setu in političnih zdrahah, ampak si je Dan Brown za tematiko izbral področje mistike, zarote in skrivnosti, s tem da je kot novost pogumno predstavil tabu temo: Cerkev, religijo in temelje vere.

"DaVincijeva šifra" je resda porušila nekaj prodajnih rekordov, a to ni nič kaj takega, česar ne bi že videli - tudi "Korenine", "Letališče", "Žrelo" in številni drugi bestsellerji so napravili isto. Zakaj je torej ravno o "DaVincijevi šifri" toliko besedi?

Neko toplo spomladansko noč sem prespala pod jasnim nebom, polnim zvezd. Z angelom sna sva že drsela na drugo stran, ko sem zaslišala petje, nenavadno milo in čisto, sladko in svetlo. Čas in prostor sta izginjala. Pel je slavec.
 
Pesniki pravijo, da slavec poje o ljubezni. O upanju in hrepenenju po zlitju. Shakespeare v Romeu in Juliji zatrjuje, da, če ljubimca poslušata slavca, ostaneta skupaj, vendar ju čaka smrt. Tudi meni je pel o ljubezni in njeni preprostosti, a tudi o lepoti in svetlobi. Toda slavec poje raznoliko! Nekaterim v noči brez spanja odžene temne misli in skrbi. Kot je mlademu angleškemu pesniku Keatsu, ki mu je zaklical: 'Pred tabo, Slavec, Smrt izgublja moč!'

S svetilko gre laže!
Za marsikoga je veliko odkritje, da smo doslej najmočnejšemu zdravilcu - naravi in njenim močnim mehanizmom v lastnem telesu - obračali hrbet in zaupanje raje poklanjali medicini. Razlog? Strah, da naravni zdravilni mehanizmi v telesu tej motnji ne bodo kos.

Neprecenljivo spoznanje človeka je, da se zdravje in ravnovesje lahko kadarkoli znova vzpostavi z dejanji in čustvi, ki so v skladu z namenom vesolja: ravnanje v duhu ljubezni, brez strahu, kar je pogoj za duhovno rast. Vsako bolezen je moč premagati, ko dojamemo njeno lekcijo. Toda najprej je treba premagati strah pred boleznijo in bolečino. A to nam uspe šele, ko razumemo njuno vlogo in poslanstvo.

Gotovo ste se kdaj čudili umetelnemu vrtinčenju suhega listja v vetru. Ali se morda v mislih zahvalili vetru, da je odgnal grozeče oblake in vas tako obvaroval pred  nevihto. Bajke pripovedujejo, da veter podi pred seboj vešče in copr­nice, ki v oblakih delajo točo. Ena od ljudskih razlag pa pravi, da se veter porodi, kadar se med seboj pretepajo bitja zraka.

Vetrove opisujejo kot može v dolgih plaščih, s katerimi letajo in tako delajo sapo. V grški mitologiji so veter nemirna, vihrava božanstva z Eolskih otokov, njihov kralj pa je Eol. Drugje omenjajo, da vrtince ustvarja škratec, ki pleše, ne da bi ga kdo videl, prah pa se vrti okoli njega. Mnoga ljudstva verujejo, da je veter velik božji dar in če ga ne bi bilo, bi se od zemlje do neba razpredala pajčevina, ki bi onemogočala svo­bodno gibanje.

Marsikomu je ta trenutek težko sprejeti, da bolezen in bolečina nista naša sovražnika, temveč - prav nasprotno, zaveznika in znanilca zdravja. Miselnega oklepa, ki smo ga nosili vse doslej, ni moč razbiti kar čez noč. Najenostavneje in najudobneje, a napačno, je krivdo za bolezen iskati v zunanjih dejavnikih.

Tu smo vsi zelo spretni. Lahko bi rekli, da je krivec za vse skupaj - naš um - ki si je izmislil kopico mehanizmov, temelječih na strahu, ki ohranjajo njegov položaj in moč. A z umom ni mogoče dojeti življenja in tudi ne zagotoviti zdravja. Pravi zdravilec je edinole narava.

Halo, (ime je skrito)…dobro jutro!

Dobro jutro, Steven. Vesel sem, da se slišiva…

OK, ne pretiravaj. Sam veš, da so moji klici pogosteje neugodni kot ugodni. Ampak, povej mi kako si, kako družina? 

Hvala, nisem slabo z ozirom na situacijo, a družina je dosti boljše – edina briga jim je, kako porabiti denar ki ga zaslužim….

Kot da je pri meni drugače, ha ha ha. Poslušaj, ne kličem te zaradi navodil in opravičila, ampak da te pohvalim za odlično opravljen posel !

Na kaj misliš?

Na ošpice, seveda.

Aja, hvala ti Steven.

Piše: Tili Kojič v Vivi www.viva.si

RUSKA RULETA – STRUPI ALI PRAVA ZDRAVILA?

Gospoda B. je že nekaj časa mučila težava prav posebne vrste. Svoje žene namreč ni več mogel zadovoljiti tako kot nekoč, saj je trdoto uda le stežka ohranil vse do konca odnosa. Žena mu tega ni omenjala, zato se o težavi nista pogovarjala. Tudi k svojemu zdravniku se ni odpravil, saj mu je bilo o tem nerodno spregovoriti.

Težava ga je peklila in mu močno načela samozavest, zato se je odločil, da bo zadevo poskusil rešiti kar na lastno pest. Veliko je namreč slišal o tabletah, ki "pomagajo moškim", zato je nekega dne odgovoril na elektronsko sporočilo v svojem nabiralniku in kupil zdravilo. Ko je nekega večera vzel tableto, je šlo sprva vse kot po maslu, po dolgem času mu je uspelo, vendar je že kmalu opazil, da nekaj ni v redu, saj erekcija ni in ni uplahnila.

" Torej, zgradimo mesto ali stolp, katerega vrh bo segal do neba." (1. Mojzes 11, 4) Stara svetopisemska zgodba o gradnji stolpa v Babilonu kaže na nekaj, kar je zelo značilno za človeka, padlega in božanskega reda. To sporočilo Geneze izraža nekaj globoko zasidranega v dušo človeštva, kar je še dandanes prav tako pomembno, kot je to bilo nekoč.

Le kdo se ni ob vseh nebotičnik v svetu, ob nebo segajoči gradnji sodobnih velemest nehote spomnil zgodbe o babilonskem stolpu. Že od nekdaj so ljudje težili navzgor. V preteklih sto letih je to postalo še posebaj očitno. Velemestne steklene bančne stavbe so zaznamovale čas.

Spisano v mesecu rožniku 2018 (Aurigo)

»Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane…..
So to preroške besede iz Cankarjeve drame Hlapci, ki jih izgovori pred svojim koncem učitelj Jerman…..?

Drama, ki nam po stoosmih letih izriše rak rano slovenskega naroda, dve etablirani stalnici, ki obvladujeta Slovence že več kot 75 let - že pred I. svetovno vojno, med I. in II. svetovno vojno in zadnjih 27 let - liberalce ino klerikalce, kateri sami sebe povzdigujejo na piedestal materializma ali drugače: »Klerikalci in liberalci, oboji, ki bi svojo dušo takoj hudiču prodali za denar, mamonu! Preveč požrešnosti in pogoltnosti tudi po stotih letih.
Ivan Cankar je bil res socialist. Rdečo vrtnico si bi nadel v gumbnico. Vrtnica, ki je roža srca in lotos iz Tivolija, ki predstavlja um ali deset tisočero cvetov, ko se odpre v svoji lepoti.