Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Skrivnost-Hladno-Jedrsko-Zlivanje

Razkrivanje skrivnosti hladnega jedrskega zlivanja petek, 24. avgust 2018 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Russ George je vztrajno delal kot neodvisni znanstvenik, da bi odkril skrivnost reakcije, ki sta jo objavila profesor Fleischmann in Pons leta 1989. Lani je predložil prvi dokument, ki ga je prestižno Ameriško združenje fizikov kdaj koli sprejelo na temo hladne fuzije. Njegov fotografski material, skupaj s preizkusi na Standfordskem raziskovalnem inštitutu v Kaliforniji, so znanstveni skupnosti dokazale, da je nadzorovan proces hladnega zlivanja mogoč. Je zelo blizu izdelavi preprostih in praktičnih aplikacij, ki bodo uporabljale to reakcijo kot izvor cenene energije. Connie Hargrave je imela intervju z njim za Share International. Share International: Če lahko hladna fuzija proizvede neomejene količine toplote z uporabo materialov, ki jih je lahko dobiti v običajnih okoliščinah, zakaj ni več zanimanja za ta možni novi vir energije. Zakaj npr. o tem ne beremo bolj pogosto? Russ George: Koncept hladnega zlivanja ne ustreza obstoječim okvirom sodobne znanosti in ogroža njene temelje. Število ljudi v svetu, ki delajo na tem področju, je dejansko padlo od približno 1000 na približno 100, kajti ta reakcija je zelo težko opredeljiva. Hladno zlivanje ni iznajdba, ampak naravni pojav z veliko energije. Vendar narava, kot je videti, tega pojava ne uporablja prav veliko in na reakcijo navadno ne gledajo kot na zelo močno ali lahko izvedljivo. Zato je bilo pridobivanje znanstvenih dokazov težavno.  Večina znanstvenikov so ozko usmerjeni specialisti, ki so izurjeni v 'kuharskih' metodah za spreminjanje sestave znanih 'receptov'. Delo s hladnim zlivanjem pa je v nasprotju s tem tipična mejna dejavnost, pri kateri gre za raziskovanje novih, večinoma nepoznanih področij. Morda je potreben 'splošnež', kakršen sem sam, ki nima nobene akademske službe, plače ali ugleda, ki bi ga ščititil, da bi razširili raziskave na tem področju.  Pred odkritjem hladnega zlivanja je človeštvo uporabljalo jedrsko zlivanje samo za jedrsko orožje. Da bi povzročili jedrsko zlitje kot v vodikovi bombi, je neizbežno doseči temperature, kakršne so v središču sonca. Razumljivo je, da so se znanstveni strokovnjaki za jedrsko zlivanje, smejali trditvam, da obstaja možnost jedrske reakcije pri sobni temperaturi. SI: Če je to tako, kako sta potem Fleischmann in Pons ugotovila, da je bilo njuno odkritje dejansko jedrska energija in ne samo kemijska reakcija?  RG: Ljudje, ki so prvič opazovali te reakcije, so bili dobri kemiki, ki so razumeli, da pri teh reakcijah ne držijo načela kemije. Opazovali so presežek toplote: vložili so 10 vatov električne moči in stvari so se segrele, kot da bi jih vložili 11. Pri običajni kemijski reakciji proizvodnja toplote preneha, ko se gorivo potroši. Pons in Fleischmann sta tako vedela, da njuna reakcija ni kemijska, kajti proizvedena energija je bistveno presegala karkoli poznanega v kemiji. Tako sta zaključila, da gre za jedrsko reakcijo.   SI: Zakaj se mnogi drugi znanstveniki ne strinjajo s tem? Zakaj ta odkritja obravnavajo kot zmoto? RG: Jedrsko reakcijo se običajno neposredno povezuje s prisotnostjo sevanja. V okviru uveljavljene znanstvene miselnosti jedrska reakcija brez merljivega sevanja ni mogoča. Znanstveniki so izjavili: ''Kjer je jedrski ogenj, tam mora biti jedrski pepel.'' in vsi vedo, da je sevanje 'pepel' jedrske reakcije. Hladno zlivanje povzroča močno alfa sevanje, ki pa je povsem drugačno: za zaščito zadostuje le debelina nekaj atomov, medtem ko je za zaščito pred sevanjem zaradi atomske eksplozije potreben več kot meter svinca. Če povzamemo - ker hladno zlivanje ne proizvaja visoko energetskega, prodornega jedrskega sevanja, so proces znanstveniki označili - kot nejedrski.  Takšen pogled je sedaj povsem uveljavljen, kar spominja na koncept o zemlji kot ravni ploskvi v Kopernikovem času.  Ko bo znanost priznala hladno zlivanje, bo potrebno ponovno preučiti jedrsko in atomsko fiziko. Znanstveniki se bodo morali vprašati.: ''Ali so naše predpostavke napačne tudi glede drugih stvari? V čem še smo zgrešili?'' Odkritje hladnega zlivanja tako rekoč izpodbija temelje, na katerih temelji sodobna fizika.  SI: Mislil sem, da so znanstveniki radovedni ljudje in da bi bili veseli take možnosti. RG: Nekateri so, toda ne zadnjih nekaj generacij, ki so sedaj vodilne avtoritete v fiziki. Pomislimo na položaj posameznikov, ki so na vrhu svojega področja, ki so napisali odločilne knjige, ki so sedaj pri 50- ali 60-tih in so zaposleni na prestižnih univerzah. Ti prvi rezultati hladnega zlivanja jim govorijo naslednje: ''Knjige, ki ste jih dokončali pred 10 leti in ki predstavljajo 'biblijo' jedrske fizike, so večinoma napačne. Dejansko ste izpustili najpomembnejše jedrske podatke, ki jih bo moralo človeštvo šele odkriti, to je, da obstaja drugačna družina jedrskih reakcij, ki se odvijajo brez prodornega sevanja.'' SI: Imate fotografske dokaze, da hladno zlivanje zares obstaja?  RG: Da. Ameriškemu združenju fizikov sem spomladi 1988 predstavil znanstveni dokument, ki na mikroskopski ravni dokazuje, da je prišlo do jedrskega zlivanja. Fotografije kažejo, da so kovinski paladij, ko so ga uporabili v reakciji hladnega zlivanja, prekrile mikro vulkanom podobne mikro erupcije. To je kazalo na to, da je nekaj zelo segrelo in stopilo ali izparelo kovino, toda samo v majhnih točkah. Ker poznamo tališče paladija, smo izračunali količino energije, ki je potrebna za stalitev takšne točke, ne da bi se stalila okolica. Izračunana vrednost je bila tako astronomsko visoka, da gre gotovo za jedrski izvor energije. SI: Kako so sprejeli vaše dokaze?  RG: Vljudno. Znanstveniki so rekli: ''Ja, imate dokaze o jedrski toploti, ni pa nobenega sevanja, zato reakcija dejansko ne more biti jedrska.'' To je logika začaranega kroga, kajti ti znanstveniki niso odprti za možnost obstoja kakršnegakoli drugega tipa jedrske reakcije. SI: Kaj ste morali dokazati, da bi končno pokazali in dokazali, da se jedrska reakcija zares pojavi?  RG: Da se ustvarja helij, kot bi pričakovali, če zlijete dva atoma vodika - ali devterija*, v tem primeru. Vedno so bili prisotni pokazatelji prisotnosti helija, toda skeptiki so to zavrnili s tem, da so rekli, da je gotovo prodrl iz ozračja. SI: Ali lahko dokažete, da to ni tako?  RG: V Stanfordskem raziskovalnem inštitutu sem julija 1998 za svoje preizkuse lahko uporabljal zelo kakovosten masni spektrometer. Ta inštrument meri natančno in izmeril je, da je zaradi hladnega zlivanja koncentracija helijevih jeder več kot 10 delcev na milijon. Namesto težke vode sem za reakcijo uporabljal tudi vodik v plinasti obliki. (Voda je, ker je 'umazana', 'strup' za spektrometre in zato so rezultati neuporabni.)  Moji preizkusi, ki uporabljajo plinaste snovi, so bili uspešni. Glede na to lahko sedaj vsi znanstveniki preučujejo postopek, ki dokazuje, da ta dodatna količina helija ni mogla priti iz zraka v okolici, kajti ne more prehajati iz področja nižje v področje višje koncentracije. Naslednji korak naj bi bil primerjava mojih izsledkov z izsledki neodvisnega vira, kot je na primer laboratorij Pacifik Northwest Laboratory ameriškega ministrstva za energijo, ki je najbolje usposobljen za odkrivanje helija v jedrskih reakcijah. Cena takšnih pozkusov je za posameznike, kakršen sem sam, previsoka in potrebna je finančna podpora. SI: Ste delali največ sami?  RG: Da, nimam nobenih formalnih virov. Svoje delo sem lahko neodvisno opravil s pomočjo svojih zvez z vrhunskimi znanstveniki in dobitniki Nobelovih nagrad. Lahko sem, na primer, uporabljal najboljše spektrometre na Stanfordskem raziskovalnem inštitutu, čeprav nimam uradnega dovoljenja za uporabo teh pripomočkov. Zatisnili so oči in vsak dan sem prihajal skozi zadnja vrata, da bi opravil delo. Podobno sem opravlja preizkuse v laboratoriju za jedrske raziskave ameriške vlade. SI: Kako blizu smo praktični uporabi aplikacij teh odkritij? RG: V svojih sedanjih preizkusih uporabljam običajen plinski cilinder napolnjen z vodikovim plinom in nekaterimi aktivnimi materiali in ta cilinder se preprosto segreva. Čim več prostornine uporabimo, tem bolj vroč postane. Reakcija se bo nadaljevala v nedogled. Cilinder je tipičen, tak, kot se uporablja za stisnjen plin, kot je na primer tank, ki ga v zabaviščnih parkih uporabljajo za polnjene balonov s helijem. Edina razlika je v tem, da bo ta cilinder skoraj za vedno ohranil temperaturo okrog 250° C. SI: Ali se materiali ne bodo izrabili in ali tudi niso preveč dragi?  RG: Ne. Fuzijska reakcija lahko stoletja proizvaja toploto, ne da bi ''izrabila'' materiale. Reakcija uporablja 'težki vodik', ki je, tako kot vodik, v vesolju močno razširjen element. To reakcijo je mogoče prav tako izvesti z drugimi materiali - samo da nekateri delujejo bolje kot drugi - in tako nihče ne bo mogel monopolizirati materialov, da bi si zagotovil izjemen dobiček. SI: Predvidevam, da elektro družbe nimajo interesa za hladno jedrsko zlivanje.  RG: Ne, kajti s hladnim jedrskim zlivanjem imate enkraten strošek za mehanizem in materiale. Dejansko je hladno zlivanje tehnologija, ki jo bo lahko v prihodnosti v majhnem obsegu izdelal vsak iznajdljiv človek. Tako je preprosta, da je ne bo mogoče ograditi s tehnološkimi pregradami.   SI: Slišal sem, da velika podjetja podpirajo raziskave hladnega zlivanja. RG: Da, Fiat, Mitsubishi in Toyota nadaljujejo s financiranjem raziskav, vendar so pri tem zelo skrivnostni. Njihov uspeh je bil omejen tudi zaradi načina, kako reakcija deluje. Poleg tega je proizvodnja energije ''počasna in stalna'', tako da lahko na primer segreva dom ali rastlinjak, nima pa še primerne intenzivnosti za pogon hitrih vozil. SI: Kakšne načine praktične uporabe napovedujete za hladno zlivanje? RG: Najbrž bomo lahko razvili izdelke, ki bodo koristili vsem. Revne dežele, kot sta Šri Lanka ali Gana, ki sicer nimajo bogastva ali dostopa do tehnologije za izgradnjo jedrskega orožja, bodo prav gotovo lahko uporabile to tehnologijo. Glede na to, da bo valj preprosto stal in stalno proizvajal toploto, lahko npr. okrog njega napeljemo cevi, po katerih bo krožila voda, in na ta način dobivamo vročo vodo. To pomeni izjemen napredek za področja, na katerih je bila cena energije vse doslej nedostopna. Tako bo postalo gospodarno razsoljevanje vode in obsežno segrevanje rastlinjakov. S pomočjo tehnologije bo jedrsko zlivanje nazadnje mogoče uporabljati v veliki meri tudi za proizvodnjo elektrike. Poslovni krogi, ki imajo sredstva za plačilo skupin strokovnjakov, bodo kmalu sposobni ustvariti proizvode za komercialno uporabo. Izdelava aplikacij za domačo uporabo bo trajala dlje zaradi strožjih varnostnih predpisov, ki zahtevajo daljše preizkušanje. *Težki vodik ali devterij ima v svojem jedru dodaten nevtron. **Težka voda vsebuje težki vodik. Te oblike težke vode je veliko v morski vodi. Vir: share-international.net/slo Komentarji (0) www.pozitivke.net