Piše: Avrigo

Kaj dobiš ko združiš filozofijo hipijstva: flower power  in neokrnjeno, divjo naravo? Kamenjak! (Aurigo)

September 2018 – Med jutranjim izvajanjem pranajame, prihajajo do mene okusi mest, ki sem jih obiskal, Jeruzalem in njegov vonj po cvetovih (tamariske), naslednji dan, ko iz zraka prihaja svežina podoba Münchna in njegovih vrtov ter zraka napojenega z reko Isar, ko je tudi jutro toplo slike Splita, kamna in morja. Moj učitelj, ki je iz dežele zmajev, je na svojem zadnjem predavanju nekako tako dejal: »Meditacija je kakor potovanje čez različne kraje, nekje se boš imel fajn, dobro, užival boš, v nekaterih krajih pa boš ponekod umiral od strahu, imel boš najrazličnejše težave, občutki bodo bili neprijetni, ampak vse te izkušnje v meditaciji so oprijemanje določenih izkušen – je stanje marigpe, a v meditaciji moraš izkusiti rig-po in v njej bivati.«

Za zvod. Kdo naj bi bili pleme Histri? »Battaglia uvršča Histre med venetsko-ilirsko populacijo. (Ali El Baghdadi, stran 34). Hrvaški avtorji pišejo o mešanici plemen: »Histri nikakor niso mogli biti etnično čista grupacija, zagotovo so bili mešanica skupnosti iz venetskega področja, panonskega področja, vzhodnobalkanskega in italskega področja. (Ali El Baghdadi, stran 35)«. Moje skromno mnenje je,  da še sami ne vemo, njihovega pravega izvora. Posebej, ker ni ostalo veliko materialnega za njimi, iz njihovih vrst, iz njihovega rokodelstva; bolj ali manj je to uvožena lončenina od starih Grkov, Etruščanov in Venetov iz Italije. Če so bili Histri pripadniki plemena Iliri so potem gojili kult kače, energije matere Zemlje. Če pa bi bili Histri pripadniki Venetov potem ne bi bila tako tragična njihova usoda, saj so bili zavezniki z Rimljani.

Slika1: Cesta na rtu Kamenjak

Kakor tudi še zdaj ni jasno kaj so bili Histri, poljedelci, trgovci ali pirati? Morda vse troje po malem. Rimski pisci navajajo, da so napadali ladje Rimljanov. V času od 8. do 2. stoletja pred našim štetjem so poznane predvsem naselbine imenovane gradišča ali kaštelirji na hribčkih (ti. gradine), ki so ob dobrem nasutju kamenja, dajale kar visoke obrambne zmožnosti branjenja. Gradine nad Limskim kanalom, Nezakcij, Mokodonja pri Rovinju, Picugi pri Poreču, Kaštelir pri Novi Vasi in  Beram. Če so to mišljene iste Gradine nad Limskim kanalom zahodno od naselja Jural, potem čez njihov spodnji konec teče glavna zmajeva linija, črta ženske energije Marije.

Slika 2: Zaliv Velika Kolumbarica

Padec Histrov se je začel s širitvijo rimskega cesarstva. Prva Histrska vojna z Rimljani se je odvijala leta 221-220 pred našim štetjem. Zatem so imeli Histri skorajda 50 let miru.

V drugi, zadnji vojni Rimljanov s Histri leta 177-178 pred našim štetjem, so Rimljani povsem podjarmili Histre, če ne rečemo celo, da so jih skoraj izbrisali iz istrskega polotoka. V tej drugi vojni so Rimljani razrušili tri glavne oppidume Histrov tistega časa: Nezakcij (Vizače), Mutile in Faverijo v okolici Raklja nad zalivom Raša. Rimljani so tega leta odpeljali v suženjstvo tudi 5632 Histrov (Ali El Baghdadi stran 47). V obleganju Nezakcija naj bi izgubilo življenje več kot 3000 Histrov. Pri obleganju Nezakcija, Rimljani s preusmeritvijo toka reke odvzamejo Nezakciju pitno vodo. Zato naredijo vsi obleganci skupaj s kraljem Histrov Epulonom skupinski samomor. Istrska Masada. saj je večina prebivalcev Nezakcija naredilo samomor. Ponosno ljudstvo. Rimljani so tako verjetno prepolovilo število prebivalcev Istre v tistemu času, ob obali pa naselili svoje kolone. Taktika Rimljanov je bila takšna, da so tista ljudstva, ki so se jim upirala in so jih porazili, pobili, kar je ostalo življa, pa so jih odgnali v suženjstvo – temu bi danes lahko rekli genocid.

Moj nasvet za moške za to življenje je le eden: »Ne ubijaj. In doživi razsvetljenje«. Vse ostalo so le priveski. Praznina je blaženost in modrost je sočutje.
Ob mojem obisku Vizač pred leti nisem videl kakšnega izrazitega gradišča, ampak predvsem ostanek zgodnje krščanske naselbine. Čez takratni Nezakcij ali sedanji Vizače ali naj bi tekla zmajeva črta svetega Jakoba.

Slika 3: Bife v zalivu Mala Kolumbarica

Slika 4: Trstika - bifea

Novoveškim amaterskim zgodovinarjem ne verjamem več kaj veliko, ko pravijo in napletajo, kako naj bi bilo leta 200 p.n.št. ali 500 let pred našim štetjem. Ako ne vemo še kako je bilo pred 800 leti ali pred 1200 leti in kaj se je v resnici takrat dogajalo. Ne spomnijo se še svojih prejšnjih dveh, treh življenj, kaj šele čez daleč nazaj globoko v 10. stoletje. Obstajajo lahko samo neki pisni viri, ki so lahko dvomljivi, pisani v besedi zmagovalca. Resnično in z gotovostjo ne vemo, kaj je bilo takrat res in kaj se je dogajalo v vsakdanjem življenju? Se je res kaj in koliko ohranilo od staroverstva v Istri, kar niso pogazili Rimljani? Je pa v veliki meri naprej pogazilo še vatikansko krščanstvo. A najbrž je le-to, da se je prevzemalo, povzemalo od ene kulture do druge. Tisto, kar je delovalo pri ljudstvu in tisto kar se je učvrstilo na vrhu, na oblasti. Zato najbrž nismo vedeli ali ne vemo čisto nič, kaj se je dogajalo na področju Istre okoli leta 500 pred našim štetjem. Kakšna naj bi bila kultura, duhovnost in verovanja Histrov.

O zmajevih črtah po Istri, sem na kratko objavljal leta 2004 na Pozitivkah. V vmesnem času sem bil kar nekajkrat za dlje časa po vseh koncih Istre. Na Kamenjaku predzadnjič pred kakšnimi desetimi leti z avtomobilom. Kaj se je od takrat spremenilo na Hrvaškem v spodnji Istri po vsakoletnem poletnem bujnem turizmu. Lahko rečem skorajda nič. Vse kar so Hrvatje vložili denarja, so v krožna križišča, da je promet malo hitrejši z enega konca na drugega obale. V tem času niso zgradili nobenih kolesarskih stez, od Pule navzven, recimo do Kamenjaka. Čeprav prihaja tretjina inozemnih turistov v Istro s kolesi. In na teh glavnih istrskih cestah se resnično, kot kolesar ne počutiš varnega.

KAMENJAK

Slika 5: Betonski križ na Kamenjaku

Kaj se je novega zgodilo v »nacionalnem« parku Kamenjaku v desetih letih? Skorajda nič! Razen, da se je dnevni obisk obiskovalcev potrojil od tistega časa in da so zasolili cene vstopa na Kamenjak z avtomobilom vsaj za 50 %. Dnevna karta za vstop z avtomobilom je v letu 2018 stala čez 10 EUR. Bife na koncu rta Kamenjaka je od takrat zgradil nekaj otroških igral in se oddal v še večje, za sonce neprebojno, trstičevje in šopračje, zaradi poletne vročine, ki se odbija od kamenja. Na Kamenjaku so postavil še nekaj novih bifejčkov po zalivčkih za žejne turiste, kjer odmeva bolj ali manj bosanska hopa cupa.

Slika 6: Antična (rimska) najdišča na Kamenjaku so označena z rdečo barvo, po Robertu Matijašiću

Do konca Kamenjaka sem se letos pripeljal s kolesom. A do konca rta sem se nagoltal makadamskega prahu ob prehitevanju avtomobilov in imel neizmeren čudovit  pogled na bližnje belo rastlinje obdano s prahom. Če bi bil upravitelj tega parka, bi zaprl park za vožnjo z avtomobili. Položil asfalt na osrednjo cesto do konca Kamenjaka, prost vstop imajo samo pešci in kolesarji. Od vstopnega dela do konca rta pa bi prevažal električni bus turiste, ki se nočejo rekreirati, za en euro.

Spustimo se na energetiko rta Kamenjak. Če bil Kamenjak res vrhunec nekakšnih energij, potem ne bi imel Kamenjak tega imena – ki izhaja iz imena Kamen! V tem primeru je jasno razviden ego pravljičarja – obdelujem kamen in to je to. Ampak bi bilo ime temu rt kako drugače, recimo  Videnjak, Materada, Mičel, ali po kakšnemu svetnici, recimo sveta Fuma. Zdravemu razmisleku v raz-um, če bi bil Kamenjak res kakšen plus pozitiven rt, bi bila na njemu zgrajena vsaj cerkev, če ne katedrala. A najbližja cerkev je v Premanturi.

Če bi bil res tako energijsko močna, bi bila vsaj kakšna kapela od krščanske cerkve, a nič od tega. Na njemu najdemo skorajda na sredini en sam ubogi betonski križ.

Še bližnji otok poleg Pule, kjer je bil dom menihov se je imenoval fraterski (meniški) otok. Tudi otok Frašker ima cerkvico, ki leži na zmajevi črti svetega Nikolaja. V kolikor bi bil rt Kamenjak zares kakšen izrazit božji dar, bi bila na njemu kakšna mogočna gradina od staroselcev. Tako se lahko prepričate sami, kaj je na njemu. Kamen. Kdo je tukaj nor ali zavaja ljudi s pravljičarstvom? Razloge in vzroke za navedeno si poiščite sami, ali pač kakor se temu pravi: »V razmislek uporabi zdravo pamet«, ne pa posnemanje in širjenje nebuloz.

No, čez Kamenjak res teče ena od dveh primarnih glavnih zmajevih črt. A le ta čez in ob koncu Rta od polja.

Čez tisti zamaskirani bife na koncu zaliva Male Kolumbarice teče 32 pomožna zmajeva črta. Čez betonski križ verjetno 32 pomožna zmajeva črta ali pa črta 3 reda. Tako, da lahko rečem, da se je tako imenovana visoka energetičnost rta Kamenjaka v teh dneh prebuja samo ob silnem enodnevnem navalu okoliških turistov, ki letujejo po celotni Istri.

Letos sem se začel srečevati z labirinti. Prvega sem obiskal v Ljubljani – Labirint umetnosti, v Ljubljana Polju, kjer teče 32 pomožna zmajeva črta. Na drugega sem nepričakovano naletel v Kamniški Bistrici, kjer sem z gorečnikom odkrival kamniške megalite. V knjigi Vodnik po zdravilnih enrgija drug del (Hieng) sem naletel, da se nahajajo trije labirinti imenovani Nebeški labirinit na Zgornjem Kamenjaku. (www.celestial-labyrinths.org). Kar nekaj časa sem jih iskal, preden sem jih našel.

Slika 7: Labirint Jupiter

Slika 8: Labirint Jupiter

Slika 9: Labirint Venera

Ti labirinti se nahajajo na sredini rta Kamenjak. Pred betonskim križem zaviješ na levo, med zalivom Školjić in zalivom Škokovica, na Prestaniš rtiču. Za lažjo orientacijo, malo naprej od izposojevalnice surfov in kajakov - Windsurf station. Ne vem če so to isti labirinti, niso so mi zdeli na kakšnem visokem energijskem nivoju, ko sem se sprehodil skozi prva dva. Prvo sem obhodil Venerin labirint in energije v njem so bile zblojene, kot da sem v kakšnem kurniku, kjer od kokoši leti njihovo perje, v razburjenosti pa prestrašeno kokodakajo. V drugega, ki naj bi bil Jupitrov labirint in se drži prvega, je bila energija bolj uravnotežena, na sredini labirinta pa si celo nekaj čutil. Ko pa sem se postavil pred tretjim labirintom, če je to Marsov labirint, me je takoj pognalo na wc na veliko potrebo. Z Marsom bojevnikom ravno nisva prijatelja, spomnim se samo Marsovega gonga.

Skratka izkušnja s temi Prestaniškimi labirinti je bila bolj slaba, konfuzna. Dejal bi: »Kr neki!« Ob vračanju iz zaliva Škokovica pa me je nekaj drugega pretreslo, da sem doumel v čemu je bit in čar počitnikovanja na morju. Pred izhodom na glavno cesto je bil star borov gozdiček in v popoldanski vročini so škržatje navijali svoja vretena, kakor jih že dolgo časa nisem slišal. V kampu, kjer sem prebival so začeli svojo pesem zelo kasno in jih tudi ni bilo tako veliko, zato sem ga opisal, da je skorajda postal to mrtev kamp. Ko sem poslušal to močno škržatjo pesem na Kamenjaku, melodijo piljenja, sem uvidel, kaj me je tako regeneriralo v mojem nekdanjem kampu samo v dveh dneh. Melodija škržatov, vonj, ki ga oddajajo borovci in zmajeva črta, ki odzvanja v tej melodiji. V mojem prejšnjem kampu so borovci imeli veje, že kakšnih 2,5 metra nad tlemi. V letošnjem kampu, so bile veje na borih posekane in so se začele šele po kakšnih štirih metrih, kar je razredčilo škržatje družine. Melodija škržatov je prebijala moje celice, kakor človeške celice prebija tudi zvok gonga. Ko sem kasneje to doživetje omenil Ledendobnemu, je dejal, da gre pri škržatjem petju najverjetneje za zvok belega šuma. Pred desetimi leti sem si tudi nabavil nekaj literature o simboliki škržata, in stari Grki so imeli škržata za simbol smrti. Morda je v vsem tem kaj smiselne povezave.

Slika 10: Kar tako

Slika 11: Zaliv Polje

Čez Banjole teče zmajeva črta svete Marjeta. Čez cerkev svetega Lovrenca v Premanturi, ki je bila zgrajena leta 1632.  teče zmajeva črta svetega Roka.

Slika 12: Zvonik pred cerkvijo svetega Lovrenca v Premanturi

Slika 13: Znamenje ali simbol vseh začetkov na vratih svetega Lovrenca

PICUGE

Slika 14: Beneški lev nad vhodom v stari del mesta Sveti Lovreč

Zadnji dan se odpravim iz Pule proti Picugam po stari hitri cesti. Če imaš občutek, da po avtocesti v Istri letiš, imaš po stari cesti občutek, da si na motorju in se zaradi vzboklin na cesti sem ter tja občasno odstraniš iz Matere zemlje. Še preden zavijem do Picug se ustavim na kavi v Svetem Lovreču. Ta kraj je bil v preteklosti pod komando višjega beneškega plemiča. Ogledam si star del mesta s cerkvijo, ki je dobesedno opuščen. Čez cerkev svetega Martina v središču tega kraja, cerkev je bila seveda zaklenjena, teče 32 zmajeva črta, ki se potem nadaljuje na pokopališko cerkvico.

Slika 15: Cerkev svetega Martina v Svetem Lovreču

Slika 16: vzidan relief na cerkvi svetega Martina

V pokopališki cerkvici Svetega Lovreča so še ohranjene stare freske iz 15. stoletja. A tudi ta je bila verjetno zaprta, zato se odpravim preko Šušnjićev in Radmanov proti Picugam. V naselju Radmano in tudi v bližnjem Dračevcu je zgrajenih veliko novih hiš – verjetno apartmajev.

Slika 17: Cerkvica v Dračevcu

Ko se vozim mimo prvega griča v Picigah, vročina sredi dneva nabija in šele proti tretjem hribčku Picug opazim, da vodi do vrha pot. A ta tretji hribček Picug od naselja Dračevca me ne zanima. Zadovoljim se le s fotografijami v popoldanskem soncu.

Čez prvi hrib Picugov teče Marjetina zmajeva črta in 32 zmajeva črta. Čez drugi vrh Picug teče zmajeva črta 3 reda in se nadaljuje čez spodnji del prvega dela platoja tretjega hriba Picug. Ta zmajeva linija teče od in čez cerkvico v Dračevcu. (Prvi priseljenci naselja Dračevca Morlaci, ki je nastal v 16. stoletju so bili ubežniki pred Turki.)

Slika 18: Prvi hribček Picug

Slika 19: Tretji hribček Picug

Čez Dračevac teče tudi 32 pomožna zmajeva črta, ki teče zelo blizu vrha hribčka Svetega Anđela in teče proti baziliki Eufrasim v Poreču. Naslednjič  bo potrebno zjutraj obiskati te Picuge in preveriti ali v naravi vse tako štima kakor je narisano na zemljevidu. Za Picuge pravi slovenski radiestezist Franc Šturm, da ima kar visok naboj energije, kar si lahko preberete v članku »Megalitski Picugi v Istri so prastare piramide in energijska umetnina« na Pozitivkah. Moram priznati, da sem velikokrat skeptičen do radiestezistov in njihovimi merjenji z nihali ter opletanji po meritvami z enotami Bouvis v milijonih. Me je pa recimo presenetil njihov izmerek po jakosti pri dveh kapelicah proti svetemu Primožu v Kamniku, ki v postavljenemu razmerju, kar držijo. No sam merim, zaznavam, zmajeve črte s svojim telesom.

Zanimivo je to, da je poleg naselja Dračevac omfalos zmajevih črt. Kaj pomeni Dračevac? Nič drugega kot zmaja, morda malega zmaja? Čez kakšnih deset dni po obisku Picigu in ob pisanju prvega dela Zmajevih črt po Istri, na Zmajskem mostu v Ljubljani sinhronicetetno zaslišim glas desetletne male Slovakinje, ko ob pogledu na ljubljanskega zmaja izgovori » O mali drače, kaj si tako žalosten?«

Nekoč sem že opisal imena krajev ali rek kot je Dragonja, Dragho, lahko v to etimologijo očitno dodamo še mesto Drač v Albaniji, vasi Dračevac, Drakovec, ki označujejo nekaj zmajskega, nekaj kar zakriva in označuje zmajske linije.

Za konec naj navedem, da so v zadnjih petih letih v Sloveniji izšle dve knjigi o staroverstvu. Prva leta 2013 z naslovom Tičnice iz naravoverja avtorja Leopolda Severja. Druga knjiga Iz nevidne strani je bila izdana dve leti kasneje (2015) avtorja Pavla Medveščka. Prva je šla neopazno mimo slovenske javnosti, medtem ko je knjiga Iz nevidne strani, kar razburkala slovensko znanstveno srenjo, saj je narejena na faktih. A glede prve knjige Tičnice iz naravoverja, kljub pisanju na amaterski ravni, bi morali avtorja povprašati, kaj ga je napeljala na to misel o Tičnicah – kaj je bil povod, za to zaznavanje prostora; prostora umrlih.

Slika 20: Potek zmajevih črt Picuge

Slika 21: Tičarica

Na zemljevidu Istre sem našel na celotnem zemljevidu še en hribček z imenom Tičarica. Med Baderno in Drčevcem je nižja vzpetina (145 m) Tičarica, ob samem vrhu poteka zmajeva linija svetega Roka. Kakšnih deset, petnajst kilometrov je naprej naselje Tićan, čez cerkvico svetega Panteleona teče zmajeva linija Marije Magdalene.

Na tej odisejadi se na koncu ustavim še nad Livadami, da preverim glavno Mihaleova črto. Na stopnicah me čaka črn muc, ki mi nekaj sporoča.

Za zaključek vse kar imajo skupnega moje zmajeve črte z zmajevimi linijami znanega slovenskega geomanta, ki pripoveduje ljudem pravljice, je simbol na strani njegove bukle o istrski pokrajini. Le da sem sam ta simbol uvidel ob odpiranju tretjega očesa. Četudi je geomant zgrešil bistvo in pomen zmajevih črt v Istri, med Motovunom in Devinom, je nekako le imel prav. Zakaj? Zato, ker so zmajeve črte razporejene v mrežast vzorec in slej ko prej po tej mreži prideš od Motovuna do Devina, le da je en problem, če te zmajeve črte niso aktivirane. Izreči mora jasno in na glas, kaj je pravilno in kaj je nepravilno, kaj je resnično in kaj je neresnično, kaj je primordialno in kaj je umetno ustvarjeno.

Slika 22: Razpored zmajevih črt

Slika 23: Vedno pred nami, a skrit za naše razumevanje simbol vseh simbolov

Bodimo včasih malce kritični do sebe in do drugih. Ne bo to škodovalo našemu egu. (Aurigo)

Pripis k besedilu 2 – Zmajeve črte po Puli

V prejšnjem članku o zmajevih linijah po Puli sem napisal, da so bile letošnje energije po zmajevih črtah Pule v času poletja povsem kaotične. Moj znanec Kanister bi rekel, da so energije skozlane. Konec avgusta 2108 je bilo razvidno, zakaj so takšne, kot sem ji opisal - kot kaotične, kot energije povleči - potegni (povuci-potegni). Začel se je velik štrajk zaposlenih v ladjedelnici Uljanik, ki se je za en dan preseli tudi v Zagreb. Tudi to se izraža na zmajevih črtah. Hrvaški tajkun, ki je kupil del ladjedelnice za 1 evro, bo odpustil 600 delavcev, verjetno bo zgradil na otočku Uljanik, kjer teče 32 zmajeva črta, ki se potem nadaljuje na nekdanji mornariški kazino, hotel za prestižne goste z jadrnicami. Problem  bo nastal, ko bodo še večji nemiri ob odpuščanju. Si bo pa lahko najbolj znani slovenski auspuhar pripeljal na delo v Slovenijo kakšnih 20 vrhunskih varilcev. Hrvaška ima za sedanji čas itak preveč ladjedelnic glede na obseg in razmerja iz ex-Jugoslavije. Lahko, da bodo širili pulsko marino na območje ladjedelnice. A po izkušnjah z ladjedelnico v Izoli, bo narava, morje, zaradi stoletnega onesnaževanja ladjedelnice, na tem mestu vsaj še 30 let umazano.

Pripis k besedilu 1 – Zmajeve črte po Motovunu

V prvem članku sem v enem stavk zapisal, da je prišla sedaj doba zmajev – vsaj eon, če ne 2000 tisočletje . No, nekaj zrna resnice je res v temu – o dobi zmajev, saj je ameriška filatelija v tem času izdala  štiri znamke o zmajih. In enega od teh zmajev predstavlja – ljubljanski zeleni zmaj ali vodni zmaj na ljubljanskem mostu.

Slika 24: Ameriške znamke z ljubljanskim zmajem

Lahko samo rečemo, slava ljubljanskim zmajem in njihovemu avtorju, čeprav je od postavitve zmajev preteklo že več kot 100 let. SLAVA ZMAJEM, vam, ki čuvate čiste človeške dobrine – mesta Ljubljane.
*Pravilno ime za zmaja v slovaščini je drak. Vendar imamo vseeno pri Bratislavi Drachi grad, ki je že nekaj stoletij v ruševinah.

Literatura:
Ali El Baghdadi, Etnogeneza Histra, Rostra, internetne strani.
Robert Matijašić: Još jedan primjer fosiliziranog antičkog krajolika u Istri: Rt Kamenjak (Premantura Pula), internetne strani.