Vsi znamo povedati, da nas boli glava, ker smo telesno izčrpani, zaskrbljeni zaradi negotove prihodnosti, jezni, žalostni ali v šoku. Toda ali vemo, zakaj lahko stres sproži ali okrepi glavobol in zakaj je CBD pri tem superiorna pomoč?

STRES IZSUŠI 
Stres telesu krade vodo. Ker so možgani v primerjavi z drugimi deli telesa zelo občutljivi na dehidracijo, telo v primeru pomanjkanja vode vanje preusmeri več krvi, da jih hidrira in s tem zaščiti. Ta proces lahko zaznamo kot utripanje žil na območju senc med nastajanjem nekaterih vrst glavobola. Dr. F. Batmanghelidij v knjigi Niste bolni, žejni ste, o tem zapiše naslednje: »Histamin, ki se sprosti, da možgani ne bi dehidrirali ali se pregreli, aktivira določene sisteme, ki spodbudijo boljši pretok krvi.

Nekoč so ljudje vedeli, da jim telo z bolečino v glavi sporoča, da jim primanjkuje vode. 
Celo zdravniki so se iz starih fizioloških priročnikov učili o pomenu vode kot zdravila. (Tega v novejših priročnikih ni več, zato sodobni zdravniki menijo, da so vse tekočine enakovredne ter da sokovi in pivo odžejajo enako kot voda.)

Dr. Batmanghelidij, avtor knjige Niste bolni, žejni ste, v svoji knjigi natančno opiše mehanizem, zakaj se telo na dehidracijo odzove z glavobolom.

V članku Zakaj se zbujamo z glavobolom? ste lahko prebrali, kakšna je »strojna oprema«, nujna za kakovosten spanec. Seveda pa je pomembno tudi programje – vaš program spanja, vzorci, navade, sposobnost umirjanja …

Ne bomo ponavljali, kako pomembno je spanje, za katero porabimo – bolje bi bilo zapisati: investiramo – kar tretjino življenja. Manj spanca namreč ne pomeni prihranka, ampak dodatne obrabe telesa.

Že ko načrtujeta otroka, recita alkoholu ne oba, bodoči oče in bodoča mama
Dan fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) vsako leto obeležujemo 9. septembra ob 9:09 (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu), kar simbolizira devet mesecev nosečnosti, ko alkohol ogroža razvoj in rast še nerojenega otroka. Ključno sporočilo NIJZ ob letošnjem dnevu FAS je, da na zdravje otroka ne vpliva samo materino pitje alkohola pred otrokovim rojstvom, temveč tudi očetovo.

Pitje alkohola med nosečnostjo je znan dejavnik tveganja za motnje v razvoju otroka, pred in po njegovem rojstvu. Pitje alkohola med nosečnostjo lahko privede do številnih negativnih posledic, kot so npr. spontani splav, odmrtje ploda, prezgodnji porod ali rojstvo otroka s spektrom fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Ko odkrijemo, kaj nam krati spanec, se lahko rešimo tudi glavobola

Kako se bomo počutili zjutraj, je seveda odvisno od tega, kakšna je bila naša noč. Če se posamezne telesne težave ponavljajo dan za dnem, je za naše zdravje izredno pomembno, da poskušamo določiti dejavnik, ki nam krati spanec. Poleg zakrčenosti vratu in pekočih bolečin nad križnico je ena od najpogostejših jutranjih težav tudi glavobol, ki se navadno vleče vse do poldneva. Razlogov zanj je lahko več. Nekaj najpogostejših naštevamo v nadaljevanju.

Tistih nekaj šolskih sistematskih pregledov je med drugim namenjenih tudi preverjanju vida. Gotovo ne brez razloga, vsaj zadnja leta ne. Ko so nam kot otrokom pregledovali vid, je bil v razredu komaj kdo z očali. Zdaj so lahko srečni tisti, ki jih še nimajo. Pa imajo ti otroci res le srečo, morda dobre gene, nemara živijo sredi gozda?

Nič od tega. Imajo pa to srečo, da njihovi starši sledijo zdravi kmečki pameti in jih vsak dan naženejo v gozd ali na igrišče in jim dovolijo, da se domov vrnejo umazani. Ali pa srečo, da starši skrbno bdijo nad vsebino na krožniku. Predvsem zadnja leta pa veliko srečo, da so njihovi starši ponosnejši na to, da so otroci zdravi, kot da pri dveh letih obvladajo vse pametne naprave v hiši. Če imajo vse to, imajo skoraj zagotovo tudi zdrave oči.

Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu in samo v Sloveniji prizadene okoli 4.000 ljudi letno. Za posledico ima visoko smrtnost in veliko invalidnosti, zato sta pomembna preventiva in zgodnje prepoznavanje znakov bolezni.

Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe s krvjo moteno delovanje možganov in pride do izgube funkcije.

Ne le sladkosnedo življenje, pomanjkanje telesne dejavnosti, debelost in polna glava skrbi, tudi izpostavljenost elektromagnetnemu onesnaženju utegne predstavljati nevarnost za razvoj diabetesa. 

Danes težko najdete človeka, ki ne bi imel v svoji neposredni bližini vsaj ene mobilne naprave. Bolj ko tehnološko napredujemo, več je v našem okolju naprav, kot so pametni hladilniki, pametni kuhalniki, elektronske varuške … ki nam tako ali drugače »lajšajo« življenje. Da te naprave lahko delujejo, seveda potrebujemo tudi domača brezžična omrežja, na primer WLAN, in mrežo baznih postaj z antenami, ki sestavljajo 2-, 3-, 4- ali celo 5G-omrežje.

Po menju sodobne znanosti srce ni le mišica ali črpalka. Srčnih bolezni po sodobnih spoznanjih ne povzroča le mehanska okvara črpalke, kot se je to mislilo. Če bi gledali le tehnično, bi srce zares lahko imenovali črpalko.

Črpalka se izrabi in izrabljene dele je potrebno zamenjati. V srčni kirurgiji in pri presaditvah srca pa se je v nekaterih primerih pokazalo, da lahko taki posegi povzročijo dramatične in nerazljožive spremembe v bolnikovem značaju.

To je bil tudi povod za preverjanje starih pogledov in raziskovanje novih poti. Tako je nastal izčrpen pogled na različne, predvsem duhovne kvalitete srca. Pogosto je podkrepljen z spoznanji, ki izvirajo iz duhovne tradicije vzhoda in zahoda, ezoteričnih sistemov, mistične literature in še živih sestavin ljudske govorice. V Svetem pismo najdemo kar 340 različnih pomenov za besedo "srce".

Migrena je ena najpogostejših bolezni možganov, ki prizadene enega od sedmih ljudi.
Svetovni dan možganov je letos že peti po vrsti, vsako leto pa je posvečen drugi temi. Letošnji dan je namenjen širjenju informacij in zavedanja o migreni, nevrološki bolezni, ki je skupaj z drugimi oblikami glavobolov eden vodilnih vzrokov invalidnosti.

"Ključno je, da svet razume fizično bolečino in družbeni vpliv migrene," je ob svetovnem dnevu poudaril William Carroll, predsednik Svetovne federacije za nevrologijo (World Federation of Neurology), ki je skupaj z Mednarodnim združenjem za glavobol (International Headache Society) glavni partner letošnjega svetovnega dne.

Čeprav praviloma vsi skrbimo, da nas sonce ne opeče, se tu in tam pripeti tudi to. Kako v takem primeru ukrepati, da čim bolj ublažimo škodljive posledice, in preostale pomembne informacije o izpostavljenosti soncu nam je zaupala dermatologinja Svetlana Ponorac z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.

»Sončne opekline se v večini nekompliciranih primerov umirijo same od sebe, v nekaj dneh. Take zahtevajo predvsem umik s sonca in lokalno blaženje simptomov. Ob hujših opeklinah, ki zajemajo večjo površino kože, pojav mehurjev ali znake sistemske prizadetosti, denimo povišano telesno temperaturo, mrzlico, glavobol, bruhanje in slabo počutje, pa je potreben pregled pri zdravniku,« pravi dermatologinja. Dodaja, da je lahko zaradi hujših opeklin, ki zahtevajo skrbno nego kože, intenzivno protibolečinsko terapijo in nadomeščanje tekočin, potreben tudi sprejem v bolnišnico.

Ljudje imamo telo, ki je načrtovano za to, da se giblje. Imamo tudi globlje življenjske cilje: samouresničitvene, umetniške, religiozne, socialne . Vendar do vsakega cilja pridemo korak za korakom, gib za gibom. Cilje uresničujemo z aktivnostjo in v končni fazi je to aktivnost telesa.

Človek je ena od tistih živali, ki se giblje sama. Meduze se prepustijo plimi in oseki ter vodnim tokovom, ptice lahko jadrajo na zračnih tokovih in jih gibljejo zunanje sile. Človek pa se giblje samo z lastnim naporom. Če se ne giblje, ne živi in umre.

Veste, koliko stane bolniški dopust? Odgovor se glasi, da dvakrat manj, kot če ga ne vzamete takrat, ko bi ga potrebovali. 

V državi, v kateri tretjino podjetij predstavljajo mikropodjetja, v katerih je večinoma zaposlena samo ena oseba (v 186 tisoč podjetjih je zaposlenih skupno 260 tisoč oseb), ima veliko ljudi občutek, da je bolniški dopust nedosegljivo razkošje, rezervirano za tiste, ki delajo v državnih službah. Podobno menijo delodajalci, ko nekdo sporoči, da zaradi bolezni ne bo prišel na delo.

Se je stvarstvo res zmotilo, ko nam je dalo pore za znojenje, želodec, ki kruli, oči, ki ne vidijo v temi, telo, ki vsak dan zahteva nekaj počitka?
Industrija se nenehno obnaša, kot da v resnici nujno potrebujemo dodelavo, zato stalno razvija izdelke, ki naj bi odpravljali tovrstne »nepravilnosti«. 

Poleti nenehno poslušamo o tem, da nekateri sodobni kozmetični izdelki čudovito preprečujejo znojenje, drugi nastajanje celulita, tretji onemogočajo, da bi koža vsrkavala sončne žarke …

Že vrsto let velja, da je po športni poškodbi (obtolčena mišica, nateg mišice, zvin sklepa …) potrebno takoj slediti postopku RICE. RICE je kratica besed angleškega izvora, pomeni pa Rest (počitek), Ice (led/hlajenje), Compression (kompresija/stisk s povojem), Elevation (dvig).

Če bi si raje zapomnili enake napotke v slovenščini, lahko uporabite tudi kratico P.L.E.S. (P – počitek, L – led, E – elevacija, S – stisk). Temu bi lahko dodali še en P, in sicer za dodatno podporo omenjenim ukrepom.

Pri miših našli gen, ki poveča povezave med nevroni v predelu možganov, povezanem z učenjem in spominom.

Ameriški znanstveniki so ugotovili, da že kratkotrajna telesna aktivnost spodbudi delovanje možganov. Pri miših so namreč našli gen, ki poveča povezave med nevroni v predelu možganov, povezanem z učenjem in spominom.

Pretekle študije na živalih in ljudeh so pokazale, da redne vaje krepijo splošno zdravje možganov. Pri tem je težko ločiti splošne koristi vadbe za srce, jetra in mišice od posebnega vpliva na možgane, so zapisali na spletni strani univerze Oregon Health & Science University v ameriškem Portlandu, kjer so izvedli študijo.

"Po vsem svetu in tudi v Sloveniji opažamo trend naraščanja spolno prenosnih okužb, kot so HIV in aids, virusni hepatitisi, gonoreja, sifilis, humani papiloma virusi, klamidijske okužbe in druge," opozarjajo z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Čas dopustov in počitnic povezujejo tudi z večjim tveganjem za prenos spolno prenosljivih okužb: "Raziskave kažejo, da med počitnicami zlasti mladi pogosteje sklepajo nova znanstva in prijateljstva ter tudi intimne stike, pri tem pa se jih še vedno veliko ne zaščiti.

Vsa tri na videz različna vprašanja imajo enak odgovor – telesu primanjkuje aminokislin. Aminokisline so eden od osnovnih gradnikov naših celic, mišic in tkiv. Brez njih se ne morejo tvoriti krvne celice, živčni prenašalci, hormoni ...

Aminokisline predstavljajo okrog 20 odstotkov naše telesne teže. Če vemo, da je vode od 60 do 70 odstotkov, hitro postane jasno, da je to druga najpomembnejša sestavina, potrebna za življenje. Aminokisline so kot lego kocke: telo jih poveže v verige in tako sestavlja različne beljakovine. 

Ko nas po dolgi zimi pobožajo prvi pomladni sončni žarki, se nas večina navdušeno prepusti uživanju na soncu in se nestrpno veselit vročih poletnih dni, ki so pred nami.

Medtem ko nas večina uživa v »po-zimski sončni pripeki« in nam sonce ne povzroča težav, veliko ljudi komaj čaka, da poletje mine, saj jih pestijo hude alergije na sonce!

Drobne in očem nevidne glivice puščajo še kako vidno sled. Ker ljubijo toplo in vlažno okolje, je njihov najljubši letni čas poletje, najljubši deli telesa pa bolj skriti, zlasti stopala, kožne gube in pregibi (na preponah, pod prsmi …), rade pa se naselijo tudi na lasišču in celo v prebavilih in dihalih. Čeprav zaradi »atletskega stopala« še nihče ni umrl, pa glivice podcenjujemo, saj se ne zavedamo, da ta nevšečnost lahko kaže na druge, prikrite zdravstvene težave oziroma jih napoveduje.

Glivice so eno najpogostejših, a tudi najbolj nadležnih kožnih obolenj, saj jih ima skoraj vsaj tretji odrasel človek. Rajši imajo moške kot ženske. Ker so zelo trdovratne in nalezljive, je dobro vedeti, kaj lahko naredimo, da tem majcenim obiskovalkam odpovemo gostoljubje.

Tega se poslužujejo mnoge univerze.
Stres, pod katerim se predvsem ob izpitnih rokih znajde marsikateri študent, je mogoče zmanjšati z druženjem z živalmi, ugotavlja raziskava, ki so jo opravili v ZDA. Tam je več univerz že uvedlo druženje s terapevtskimi psi. Na eni izmed britanski univerz pa so v pomoč osamljenim študentom uvedli celo prave "pasje učne asistente".

Pozitivnih učinkov druženja mladine, živčne pred izpiti, s psi in drugimi ljubljenčki, doslej niso znanstveno dokazali. Zato so na državni univerzi v Washingtonu izvedli študijo in posledično predložili tudi znanstvene dokaze, ki podpirajo takšno interakcijo.

Zdravilne rastline, pa tudi številna živila nam ponujajo velike moči, vendar le, če so jih lahko ustvarila sama (če jih torej niso pridelali množično ter jih gnojili in varovali s kemičnimi sredstvi). Ali je to dovolj?

Če bi imel vsak od nas pred svojim pragom sveže, polnovredne ter zdrave zdravilne rastline in živila, za ohranjanje njihove zdravilne in hranilne moči verjetno ne bi potrebovali prav veliko visoke tehnologije. Zaplete se, ker večina ljudi nima ne znanja ne časa, da bi si zdravila in prehranska dopolnila pripravljali sami. Če jih mora pripraviti nekdo drug, če morajo prepotovati velike razdalje, večji del svoje življenjske dobe pa preživeti v skladiščih ali naših predalih, to, kar na koncu zaužijemo, ni enako tistemu, kar bi lahko dobili neposredno od rastline.

Poletje je tu, čas sprehodov in izletov v naravo, čas rekreacije, zabave in počitka. Izleti pogosto obsegajo hrano, ni pa malo tistih, ki jim je to najljubši, celo edini cilj izleta v naravo. Svež zrak seveda še kako vzbudi tek. Da boste preprečili okužbe s hrano, morate upoštevati nekatere varnostne ukrepe pri uživanju hrane v naravi.

Znano je, da so črevesne okužbe, ki se prenašajo z okuženo hrano, pogostejše v toplih mesecih, od maja do septembra, torej prav zdaj, ko se največ zadržujemo v naravi.