NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 15-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 16-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 17-avg
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • torek 18-avg
  • Torkove igrarije z Društvom šaleških likovnikov

  • petek 21-avg
  • Urbana umetnost ljubljanskih ulic

  • nedelja 23-avg
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 25-avg
  • Torkove igrarije s Plesnim studiem N

  • četrtek 27-avg
  • Rekreatur- ekipno kolesarjenje po Sloveniji / 2020
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 29-avg
  • 34. CEBE Triatlon jeklenih v Bohinju

  • ponedeljek 31-avg
  • Leo Ivandič: Po poteh duhovne inteligence

  • torek 01-sep
  • Sončna delavnica

  • sreda 02-sep
  • Športno-zgodovinska Ljubljana z Esadom Babačićem

  • petek 04-sep
  • Handicap turnirji - vsak petek v Biljardnici Kaval

  • nedelja 06-sep
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • ponedeljek 07-sep
  • Poletni potapljaški tabor

  • sreda 09-sep
  • Dr. Tomaž Grušovnik: Etika živali

  • petek 11-sep
  • Živa knjižnica v Črnučah

  • sobota 12-sep
  • Mala terasa sredi Ljubljane

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Vaje za podaljšanje življenja   
    nedelja, 1. marec 2020 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

    Ko ste zadihani, otekli, preveč utrujeni …
    Otečene noge, občutek težke sape ponoči, hitra zadihanost že ob manjših naporih, utrujenost … Če to opazite pri sebi, se čim prej odpravite k zdravniku. Opisane težave so najpogostejši znaki srčnega popuščanja. Resda so najpogostejši v starosti, vendar pa tudi mladi niso imuni na to bolezen. Poleg hitre diagnostike je za te bolnike pomembna tudi posebna telesna vadba, s katero lahko še dolgo živijo kakovostno in s katero si lahko podaljšajo življenje.

    Na voljo je v Koronarnih klubih in društvih po vsej Sloveniji. Zanje še veliko bolnikov ne ve, zato smo se o tem pogovarjali z zdravnico prof. dr. Ireno Keber, dr. med., predsednico Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije.

    Kar šestindvajset milijonov ljudi po svetu živi s srčnim popuščanjem. Do leta 2030 naj bi to število naraslo za skoraj polovico. Vsak peti človek po štiridesetem letu starosti naj bi po predvidevanjih razvil srčno popuščanje. Samo v Evropi je vsako leto tri in pol milijona novih bolnikov s srčnim popuščanjem.

    Kaj je srčno popuščanje?
    Ne gre za eno bolezen, to je klinični sindrom - skupek simptomov, ki so posledica strukturne ali funkcijske srčne okvare. Pri tem je okvarjeno črpalno delovanje srca ali pa je otežena polnitev srca. To pomeni, da srce ne more črpati krvi po telesu tako dobro, kot bi moralo. Zdravo srce je kot črpalka, ki poganja kri po telesu. Pri srčnem popuščanju pa je črpalna sposobnost srca slabša. Vse, kar vpliva na črpalno sposobnost srca, pa vpliva tudi na celotno telo in počutje. Srčno popuščanje je naraščajoč problem med srčnimi bolniki, zlasti koronarnimi bolniki in bolniki z arterijsko hipertenzijo.

    Kaj pa povzroči popuščanje?
    Katera koli bolezen. Najpogostejši vzrok, pri petdesetih do šestdesetih odstotkih bolnikov, je koronarna bolezen, to je srčni infarkt in angina pektoris. Drugi glavni vzrok, pri tridesetih do štiridesetih odstotkih bolnikov, je hipertenzija ali visok krvni tlak. Tretji glavni vzrok je idiopatska dilatativna kardiomiopatija, posebna oblika bolezni, ki je vzrok za srčno popuščanje pri petih do desetih odstotkih bolnikov. Vzrok so tudi okvare zaklopk; najpogostejša je aortna stenoza, ki je pogosta po sedemdesetem letu starosti, ker zaklopka poapni in se zoži.

    Je veliko bolnikov?
    Veliko. Pravzaprav je srčno popuščanje največji problem v kardiologiji. Druge bolezni srca se zmanjšujejo, srčno popuščanje pa narašča in bo po predvidevanjih še naraščalo. Srčno popuščanje je torej zelo pogosto, umrljivost je velika, hospitalizacije so pogoste in pomenijo največje finančno breme, zaradi tega je to drago bolezensko stanje. Okoli dva odstotka zdrav­stvenega denarja gre za zdravljenje srčnega popuščanja. In predvidevajo, da se bo v naslednjih petindvajsetih letih povečalo število hospitalizacij za petdeset odstotkov.

    Koliko Slovencev trpi za srčnim popuščanjem?
    Predvidoma imamo od dvajset tisoč do štirideset tisoč bolnikov, vseh srčnih bolnikov pa je pri nas po predvidevanjih okoli 127.800. Hospitalizacij je šest tisoč na leto, pri tem vsaka hospitalizacija pomeni, da je bolnik zelo ogrožen. Zelo pogoste so ponovne hospitalizacije – od dvajset do petdeset odstotkov v treh mesecih po odpustu iz bolnišnice. Petnajst odstotkov bolnikov s srčnim popuščanjem umre v bolnišnici, šestdeset odstotkov v obdobju treh let po postavitvi diagnoze.

    Ali se bolezen da ustaviti?
    Ko se srčno popuščanje pojavi, napreduje. Lahko pa to napredovanje zelo upočasnimo ali pa ustavimo z zdravljenjem.

    Kakšna je pogostost bolezni glede na starost?
    V starosti od petintrideset do štiriinštirideset let je srčno popuščanje izredno redko, potem pa začne naraščati. Zdaj se starosti, pri katerih ljudje dobijo koronarno bolezen, znižuje. Najmlajši bolnik, ki je član Koronarnega kluba Ljubljana, je star petintrideset let. Je pa vendarle to bolezen starosti, saj ima petinsedemdeset odstotkov bolnikov srčno popuščanje po sedemdesetem letu. Že prej pa je treba vplivati na dejavnike tveganja, da bolezen preprečimo.

    Kaj vpliva na umrljivost bolnikov s srčnim popuščanjem?
    Poleg starosti in spola - ženske srčno popuščanje lažje prenašajo - je dejavnik tudi zdravljenje z zdravili. Vedno več zdravil, kot so denimo citostatiki, pa tudi biološka zdravila, povzroča in poslabšuje srčno popuščanje.

    Zakaj je zdaj več srčnega popuščanja?
    Ker se prebivalstvo stara. Pa tudi več bolnikov, ki so doživeli srčni infarkt, preživi. Dejavnik je tudi prehitro odpuščanje bolnikov iz bolnišnice, še preden je bolnik stabilen. Terapija se ne izvaja dovolj. Vzrok je tudi slabo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju z dieto in zdravili.

    Kaj sproži poslabšanje popuščanja srca?
    Nezadostna terapija, nezadovoljivo zdravljenje previsokega krvnega tlaka, motnje srčnega ritma, prehitro ali zelo počasno bitje srca, atrijska fibrilacija, angina pektoris, miokardna ishemija, preveliko pitje vode oziroma tekočine, preveč soli, okužbe - vsaka okužba je obremenitev za srce -, pljučni embolizem, nekatera zdravila. Tudi alkohol lahko sproži srčno popuščanje.

    Kako bolezen diagnosticirate?
    Prisotnost bolezni srca potrdimo z EKG, rentgenom prsnih organov, ultrazvokom srca in drugimi preiskavami.

    Prav vi ste ustanovili prvo ambulanto za srčno popuščanje. Kdaj je to bilo?
    Ambulante za srčno popuščanje smo začeli ustanavljati leta 2008. Jaz sem osnovala prvo na kliniki za žilne bolezni v UKC Ljubljana. V ambulantah se izvajajo različni programi. Vsak splošni zdravnik lahko napoti bolnika v ambulanto, da tam izvedejo diagnostiko.

    Kako pa lahko prepoznamo srčno popuščanje?
    Glavna bolezenska znaka sta oteženo dihanje in utrujenost. Sprva le med telesno obremenitvijo, v napredovalih stanjih tudi v mirovanju v ležečem položaju zaradi zastajanja vode v pljučih ter otekline trebuha in nog. Zmanjšanje telesne zmogljivosti zaradi utrujenosti in težkega dihanja je različno in je merilo za uvrščanje bolnikov v štiri funkcijske razrede.

    Katere?
    V prvi razred sodijo tisti, pri katerih zmogljivost za telesni napor ni okrnjena. V drugi bolniki, pri katerih se pojavi oteženo dihanje in utrujenost pri zmernih obremenitvah. V tretji so bolniki, pri katerih se pojavita ta znaka pri majhnih telesnih obremenitvah. V četrti pa so bolniki, ki imajo težave že v mirovanju, čemur pravimo dekompenzirano srčno popuščanje.

    Srčno popuščanje je napredujoča bolezen, ki sčasoma vedno bolj poškoduje srce. Ko bolezen napreduje, postajajo simptomi, kot sta občutek težke sape in utrujenost, vse bolj omejujoči pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Vsak bolnik s srčnim popuščanjem je v nevarnosti, da bo moral zaradi poslabšanja v bolnišnico ali da bo bolezen zanj celo usodna. Zato sta zgodnje prepoznavanje bolezni in ustrezno zdravljenje izjemno pomembna.

    Ali so bolniki s srčnim popuščanjem lahko telesni dejavni?
    Ker gre za pešanje srca, so nekoč domnevali, da telesna dejavnost takim bolnikom škoduje in da z mirovanjem zavarujejo srce. Zato so zdravniki svetovali počitek in izogibanje telesnim naporom. Danes pa vemo, da je telesna nedejavnost nevarna tudi za te bolnike. Zaradi nerabe se masa skeletnih mišic in njihova moč zmanjšata, med telesno obremenitvijo se krvni pretok skoznje ne zveča dovolj. Z redno telesno vadbo se že po nekaj tednih izboljša mišična presnova, mišice se okrepijo, izboljša se tudi krvni pretok skoznje. Telesna vadba ima še druge ugodne učinke, ki pripeljejo do bolj ekonomičnega delovanja srca, tako da je za isto zunanje delo potrebno manjše delo srca.

    Zaradi vpliva na vegetativno živčevje, ko zmanjša aktivnost simpatičnih živcev in poveča aktivnost vagusnega živca, se zmanjša srčni utrip v mirovanju in zmanjša nevarnost srčnih aritmij. Telesna dejavnost zmanjšuje srčno-žilne dejavnike tveganja, zlasti ugodno učinkuje na presnovo krvnega sladkorja in krvnih lipidov. Po dvo- do trimesečni vadbi se maksimalna aerobna zmogljivost izboljša za okrog dvajset odstotkov, zmanjšajo se simptomi srčnega popuščanja in izboljša počutje.

    So vsi bolniki s srčnim popuščanjem primerni za telesno vadbo?
    Telesno so lahko aktivni bolniki s kompenziranim srčnim popuščanjem v funkcijskih razredih ena do tri. Bolniki v funkcijskem razredu štiri - z znaki srčne dekompenzacije, zastojem v pljučih, oteklinami, povečanimi jetri - morajo počivati, dokler z zdravljenjem ne dosežemo izboljšanja. Telesno vadbo odsvetujemo tudi bolnikom z nevarnimi motnjami srčnega ritma, ki so pri bolnikih s srčnim popuščanjem pogoste. Poleg tega pri nasvetu za telesno vadbo, tako kot pri drugih srčnih bolnikih, upoštevamo še druge znane kontraindikacije za telesno aktivnost.

    To so nestabilna miokardna ishemija, huda aortna stenoza ali regurgitacija, nekatere prirojene srčne napake, nevarne motnje srčnega ritma in nekatere internistične bolezni, ki jih telesna aktivnost lahko poslabša. O tem, ali naj bolnik s srčnim popuščanjem začne z redno telesno vadbo, naj odloči kardiolog, ki oceni bolnikovo stanje in opravi ustrezne preiskave. Med temi je zelo pomembno obremenitveno testiranje, ki ga uporabljamo za ocenjevanje resnosti bolezni in za predpis telesne aktivnosti. Uporabljamo obremenitveno testiranje na tekočem traku ali na kolesu, pri čemer bolnika obremenimo do nastopa težav.

    Ali so splošni zdravniki seznanjeni s to vadbo, da bolnike napotijo v Koronarne klube?
    Trudimo se, da bi vse kardiološke centre seznanili s to vadbo. Še vedno pa nam bolniki pravijo, da bi že prej prišli k nam, če bi vedeli za nas. Dvakrat letno izdajamo tudi revijo Skupaj za naša srca, glasilo Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije. Prva števila je izšla decembra lani. Še najboljša spodbuda za splošnega zdravnika je, da bolniku kardiolog v odpustnico napiše, naj ga napoti v koronarni klub. Zelo dobro je namreč, da se bolnik s srčnim popuščanjem vključi v skupino s srčnim popuščanjem.

    Kakšna je možnost trajne rehabilitacije v koronarnih klubih in društvih?
    Rehabilitacijo bolnikov glede na čas od akutnega dogodka razdelimo v tri obdobja: prvo obdobje zajema hospitalizacijo, ko je cilj zgodnja mobilizacija bolnika; drugo obdobje je rekonvalescenca in zajema nadzorovano telesno vadbo in izvajanje sekundarne preventive bodisi v centrih z ambulantno rehabilitacijo ali za to dejavnost usposobljenih zdraviliščih; tretje obdobje je vseživljenjska rehabilitacija, ki jo bolniki izvajajo sami ali v laično organiziranih skupinah. In prav za to tretje obdobje rehabilitacije imamo v Sloveniji dobro organizirano mrežo koronarnih klubov in društev.

    Komu je namenjen program rehabilitacije v koronarnih društvih?
    Koronarnim bolnikom, ki so preboleli srčni infarkt, koronarnim bolnikom po kirurškem posegu ali po dilataciji - z vstavitvijo žilne opornice ali brez nje - koronarnih arterij, kroničnim koronarnim bolnikom, bolnikom s stabilnim kroničnim srčnim popuščanjem in ogroženim zdravim osebam, ki imajo več srčno-žilnih dejavnikov tveganja.

    Kako je sestavljen program?
    Iz rehabilitacijske vadbe in izobraževanja bolnikov o koronarni bolezni in njenih simptomih, srčnem popuščanju, arterijski hipertenziji in sekundarni preventivi koronarne bolezni ter psiholoških težavah. Izobraževanja potekajo v obliki predavanj in delavnic, ki jih vodijo kardiologi in drugi strokovnjaki. Poleg tega koronarni klub organizira dvakrat letno štirinajstdnevno delavnico zdravega življenja.

    Rehabilitacijska vadba poteka v klubu dvakrat tedensko po eno uro v skupinah z največ petnajstimi bolniki pod vodstvom usposobljenih vaditeljev, ki so po izobrazbi profesorji športne vzgoje in fizioterapevti. V skupino skušamo vključevati po starosti in telesni zmogljivosti podobne bolnike.

    In kako potekajo srečanja?
    Vsebina enournega srečanja je sestavljena iz uvodnega merjenja krvnega tlaka in pulza, ob tem vaditelj povpraša tudi o morebitnih težavah, ki bi lahko vplivale na varnost vadbe. Sledi približno desetminutno ogrevanje - hoja, dihalne vaje, raztezanje. Nato trideset minut aerobne vadbe - hitra hoja, hoja po stopnicah, vaje z žogami, telovadne vaje -, kombinirane z vajami za raztezanje in vajami za krepitev mišične moči.

    Aerobna vadba, ki vodi do zvečanja telesne zmogljivosti, je navadno intervalna z nekajminutnimi intervali večje aktivnosti in kratkimi intervali manjše aktivnosti. Vaje za mišično moč, tako imenovana anaerobna vadba, vključujejo vadbo z utežmi, elastikami in žogami. Vaje za mišično moč so zlasti pomembne pri starejših osebah, da preprečujejo atrofijo skeletnih mišic, povezano s starostjo. Sledi deset minut ohlajevanja z dihalnimi vajami in raztezanjem, na koncu sledi nekajminutno umirjanje s kratko meditacijo.

    Poseben program vadbe poteka za bolnike s srčnim popuščanjem in za starejše bolnike, ki se zaradi splošnega stanja ali ortopedskih težav ne morejo udeleževati aerobne vadbe. Gre za program GIO, pri katerem je poudarek na sočasnem miselnem spremljanju raznih gibalnih vzorcev in dihanja.

    Tatjana Svete

    Slika: Prof. dr. Irena Keber  (Foto N. Čampelj)

    SRCE IN OŽILJE

    Po zdravniku kardiologu Borisu Cibicu, dr. med., dolgoletnemu predsedniku Društva za zdravje srca in ožilja, povzemamo, kako delujeta naše srce in ožilje.

    Srce - Teža zdravega srca pri odraslem človeku je približno tristo gramov. V mirovanju srce utripne povprečno šestdesetkrat na minuto, v štiriindvajsetih urah je to osemdeset tisoč do sto tisoč utripov, v sedemdesetih letih pa okrog dve milijardi in pesto milijonov utripov. Z energijo, ki jo srce ustvari v sedemdesetih letih, bi lahko dvignili osebni vlak do vrha štiri tisoč metrov visoke gore.

    Arterije - Arterije so cevi, po katerih teče s kisikom obogatena kri iz srca do vseh organov. Cev, ki se začne na meji s srcem, je aorta. Na svojem začetku ima pri odraslem moškem premer okrog tri centimetre, pri ženskah dva centimetra in osem milimetrov. Na začetku navzdol potekajočega dela ima pri moškem premer okrog dva in pol centimetra, pri ženskah pa dva centimetra in dva milimetra. Od tod naprej se premer še komaj malo zmanjša do konca, kjer sta dva njena velika odcepa – desni in levi, ki potekata v smeri spodnjih okončin in imata vedno manjši premer.

    Arterije v višini stegen se imenujejo femoralne, v višini goleni tibialne in fibularne, na stopalu stopalne, ki se zelo cepijo v vedno bolj drobne žile, do zadnjih vej kapilar ali lasnic, ki imajo samo eno nežno steno (endotelij), prepustno za kisik, vitamine, minerale, hrano, ogljikov dvokis in ostanke presnove.
    Steno aorte in večjih arterij tvorijo tri plasti: notranja ali intima, ki je zelo tanka nežna opna, srednja ali media in zunanja. V velikih arterijah ima srednja stena mišice, ki se krčijo in s tem posredno dvignejo tlak v notranjosti žile.

    Dihanje - Telo nujno potrebuje kisik, ki ga dobi iz zraka z dihanjem. V kri vstopi prek stene kapilar v pljučih in se veže na krvno barvilo hemoglobin v eritrocitih ali rdečih krvničkah, ki vežejo zelo veliko kisika. Tako vezan kisik potuje po žilah do najtanjših žil kapilar. Tam izstopi in se veže na tamkajšnje snovi, da nastane energija, potrebna za življenje. Pri zgorevanju se veže na ogljik, da tvorita ogljikov dioksid, ki vstopi v drobne vene in se izloči prek pljuč.

    V mirovanju vdihnemo desetkrat do petnajstkrat po pol litra zraka in prav toliko ga iz pljuč izločimo ob izdihu. Pri tem ostane v pljučih pri moških do šest litrov zraka, pri ženskah do štiri in pol litrov zraka. Pri velikih naporih in hitrem teku ob vsakem vdihu vdihnemo dva do tri litre zraka, štiridesetkrat do petdesetkrat na minuto, kar znese do sto petdeset litrov v eni minuti.

    Kri - V telesu je štiri do pet litrov krvi, ki nenehno kroži po žilah. Pri vsakem utripu iztisnemo iz srca približno osemdeset mililitrov krvi. Iztisi si sledijo v valovih, ki jih v žilah v vratu, na zapestju in drugod zaznamo kot pulz. Vsako minuto srce iztisne okrog štiri litre krvi pri srčni frekvenci šestdeset do sedemdeset utripov v minuti. Pri višjih frekvencah od petnajst do petindvajset litrov.

    Dolžina vseh žil je okrog štirideset tisoč kilometrov. Po žilah do slednje celice prihajajo kisik, hrana, hormoni, vitamini, minerali. In po žilah se proti srcu vračajo ogljikov dioksid in ostanki presnove. Kapljica krvi opravi v štiriindvajsetih urah dolžino enega in pol kilometra. Kri, bogata s kisikom, je rdeča. Po oddaji kisika postane modrikasta.

    Pulzni val - Pulz, ki ga otipamo na prožnih obodnih ali perifernih arterijah, ne ustvarja kri, ki se pretaka s hitrostjo petdeset centimetrov v sekundi, temveč ga ustvari val pritiska, ki nastane ob iztisu krvi iz srca. Ta val potuje približno deset metrov v sekundi.

    V celoti kapilare nudijo pot, ki je sedemstokrat širša od aorte. Največja hitrost krvi v kapilarah je približno milimeter na sekundo. Kapilara je zelo drobna žila, njen premer je sedem do deset milijonink metra. Deset kapilar skupaj je manj debelih kot las. V aorti je hitrost toka krvi približno en meter na sekundo. Kapljica krvi preteče od srca do prstov in nazaj v eni minuti.

    (foto: splet)

    VADBENI PROGRAM ZA SRČNO POPUŠČANJE

    Program GIO (Gibanje - Informacije - Ozaveščanje) se uporablja pri vseživljenjski rehabilitaciji pri bolnikih s stabilnim srčnim popuščanjem.

    Učinki GIO vadbe so: uravnavanje krvnega tlaka in srčne frekvence, znižanje krvnega tlaka in srčne frekvence med obremenitvijo, izboljšanje vzdržljivosti, nižja frekvenca dihanja ob naporu, izboljšanje variabilnosti srčnega utripa in srednjih T-valov.

    »Program GIO je integrirana metoda vadbe, ki temelji na fiziološko oblikovanih vzorcih gibanja, usklajenih z dihanjem. Vključuje senzorično-motorične funkcije, dihanje in višje možganske procese ter predstavlja metodo sinhronizirane kardio-respiratorne rehabilitacije. Vdih se povezuje z gibanjem rok od telesa, prsni koš se ob delovanju medrebrnih in dodatnih dihalnih mišic razširi, trebušna prepona se spusti. Izdih se povezuje z gibanjem rok proti telesu, trebuh se potisne navznoter, prsni koš se ob sprostitvi medrebrnih in dodatnih dihalnih mišic zoži, vzpostavi se GIO položaj telesa, trebušna prepona se dvigne in s tem izpopolni izdih,« pojasnjuje Petra Simpson Grom, avtorica programa GIO in predsednica Koronarnega kluba Ljubljana.

    »Izhodišče za razvoj programa GIO je bila potreba po dopolnitvi programa rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov s programom, ki je manj stresen za izvajanje, saj se številni bolniki izogibajo telesni vadbi zaradi odpora do napora. GIO vključuje povezave elementov, ki izboljšujejo preskrbo telesa s kisikom, s poudarkom na krepitvi dihalnih mišic. Skrbno izpeljani vzorci gibanja ne vključujejo nenadnih, nenadzorovanih sprememb položaja telesa, kar zmanjša tveganje za zaplete zaradi telesne vadbe ter možnost neugodnih hemodinamskih odzivov.

    Fiziološko oblikovani gibi in proprioreceptivno mišično zavedanje zmanjšujejo tveganje za poškodbe lokomotornega sistema. Program GIO lahko pomembno prispeva k rehabilitaciji srčno-žilnih bolnikov, saj konvencionalni aerobno-intervalni trening zaradi različnih razlogov ni primeren za vse bolnike,« še pravi Petra Simpson Grom.

    Slika:  Petra Simpson Grom (desno) med vodenjem GIO vadbe. Videoposnetek vadbe si oglejte na spletni strani YouTube, kamor vpišite »ARA založba«.  (Foto N. Čampelj)

    KORONARNI KLUBI PO VSEJ SLOVENIJI
    Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije združuje sedemnajst društev in klubov ter 143 vadbenih skupin v enainosemdesetih krajih po vsej Sloveniji. So reprezentativna organizacija okoli 127.800 koronarnih bolnikov, ki skrbi za širitev mreže vadbenih skupin in društev po Sloveniji ter si prizadeva zagotoviti možnosti celovite vseživljenjske rehabilitacije čim večjemu številu koronarnih bolnikov.

    Predsednica Zveze je dr. Irena Keber.

    Koronarni klub Ljubljana, Štepanjsko nabrežje 38, Ljubljana, info@koronarni-klub-lj.si, 059 962 711, www.koronarni-klub-lj.si

    Koronarni klub Celje, Gledališki trg 7, Celje, info@koronarni-klub-celje.com, 03 548 41 85, www.koronarni-klub-celje.com

    Koronarno društvo Slovenske Istre, Vrtna ulica 6, Koper, kdsi@siol.net, 05 627 25 50, www.kdsi.si

    Koronarno društvo Gorenjske, Jezerska cesta 41, Kranj, info@koronarno-drustvo.si, 031 742 278, www.koronarno-drustvo.si

    Koronarno društvo Postojna, Prečna ulica 2 , Postojna, koronarnodrustvopostojna@siol.net, 040 874 447, www.koronarno-postojna.si

    Koronarni klub Sevnica, Cesta na grad 29 a, Sevnica, kk.sevnica@gmail.com, 07 8140 846

    Koronarno društvo Radenci, Zdraviliško naselje 12, Radenci, edvard.metlicar@telemach.net, 02 560 10 43, 041 645 365

    Koronarni klub Savinjska dolina Žalec, Hmeljarska 3, Žalec, koronarni.klub.zalec@gmail.com, 031 721 676, www.koronarni-zalec.si

    Koronarni klub Mežiške doline, Ob Suhi 11, Ravne na Koroškem, info@srce-si.si, 070 874 911, www.srce-si.si

    Koronarni klub Maribor, Partizanska cesta 24, Maribor, koronarni.klub.maribor@siol.net

    Koronarni klub Brežice, Černelčeva cesta 15, Brežice, 031 380 714, koronarni.klub.brezice@gmail.com, www.koronarni-klub-brezice.si

    Koronarni klub Mislinjske doline, Trstenjakova 2, Slovenj Gradec, kklub.mdoline1@gmail.com, 02 884 30 14, 031 638 747, www.kk-mislinjskedoline.com

    Šaleški koronarni klub Velenje, Vodnikova cesta 1, Velenje, koronarci.velenje@gmail.com, 040 765 236, 051 323 387, www.koronarci-velenje.si

    Koronarno društvo Ilirska Bistrica, Jurčičeva 1, Ilirska Bistrica, joze.valencic@prival.si, 040 364 133, 040 45 99 55, www.koronarno-ilbistrica.si

    Koronarni klub Dravske doline, Mariborska cesta 37, Radlje ob Dravi, drustvo.src.bol.dd@gmail.com, 031 331 662, www.zd-radlje.si

    Društvo koronarnih bolnikov Dolenjske in Bele krajine, Rozmanova 10, Novo Mesto, info@koronarnodrustvo-dbk.si, www.koronarnodrustvo-dbk.si

    Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije, Štepanjsko nabrežje 38, Ljubljana, info@zkdks.si, 041 602 216, www.zkdks.si

    Glavna bolezenska znaka srčnega popuščanja sta oteženo dihanje in utrujenost.
    Vedno več zdravil, kot so denimo citostatiki, pa tudi biološka zdravila, povzroča ali poslabšuje srčno popuščanje.
    Druge bolezni srca se zmanjšujejo, srčno popuščanje pa narašča in bo po predvidevanjih še naraščalo.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.misteriji.si
  • info@koronarni-klub-lj.si
  • www.koronarni-klub-lj.si
  • info@koronarni-klub-cel...
  • www.koronarni-klub-celj...
  • kdsi@siol.net
  • www.kdsi.si
  • info@koronarno-drustvo.si
  • www.koronarno-drustvo.si
  • koronarnodrustvopostojn...
  • www.koronarno-postojna.si
  • kk.sevnica@gmail.com
  • edvard.metlicar@telemac...
  • koronarni.klub.zalec@gm...
  • www.koronarni-zalec.si
  • info@srce-si.si
  • www.srce-si.si
  • koronarni.klub.maribor@...
  • koronarni.klub.brezice@...
  • www.koronarni-klub-brez...
  • kklub.mdoline1@gmail.com
  • www.kk-mislinjskedoline...
  • koronarci.velenje@gmail...
  • www.koronarci-velenje.si
  • joze.valencic@prival.si
  • www.koronarno-ilbistric...
  • drustvo.src.bol.dd@gmai...
  • www.zd-radlje.si
  • info@koronarnodrustvo-d...
  • www.koronarnodrustvo-db...
  • info@zkdks.si
  • www.zkdks.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20200226140540992

    No trackback comments for this entry.
    Vaje za podaljšanje življenja | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,72 seconds