Prav gotovo vsi starši razmišljamo, kako prisotnost zaslonov vpliva na naše najmlajše in na njihov razvoj. Že pred desetletji smo vedeli, da je pretirano gledanje televizije škodljivo, a v zadnjem desetletju se je število zaslonov v našem življenju močno povečalo. Smo sami kos temu, da se upremo nenehni uporabi pametnega telefona? Tako je priročen, če ne drugega, z njim fotografiramo, ob tem pa mimogrede preverimo še elektronsko pošto in sporočila na Facebooku.

Otroka v prvih letih ne izpostavljajte zaslonom
Naše otroke tako telefoni in drugi zasloni spremljajo že od rojstva. Kako drugače od takrat, ko smo odraščali mi. Moje področje dela je predšolska vzgoja in spodbujanje otroških potencialov od rojstva naprej, zato bom spregovorila predvsem o vplivih zaslona v prvih letih.

V zadnjih letih vlade različnih držav že izdajajo opozorila, da naj starši v prvih dveh letih otroka sploh ne izpostavijo zaslonom. Otrokovi možgani se intenzivno razvijajo in impulzi, ki jih otrok dobi ob gledanju naprav z zasloni, slabo vpliva na ta razvoj. Sama ob pogovorih s starši ugotavljam, da imajo doma pogosto ves čas vključen televizor, četudi je malček ne gleda, pa zvočna kulisa škodi, saj slabo vpliva na otrokovo poslušanje našega govora in posledično na otrokov razvoj jezika.

Večina strokovnjakov priporoča po drugem letu ne več kot dve uri televizije na dan, pri tem naj bi vztrajali vse do otrokove polnoletnosti. Tudi dve uri dnevno je zelo veliko, vendar pa so priporočila želela spregovoriti o neki zgornji meji ter gre pravzaprav za kompromis, saj bi sicer bilo teh ur za zasloni še veliko več.

Kaj otrok zamuja za zaslonom?
Starši pogosto povedo, da se otrok z gledanjem vsebin na zaslonih ogromno nauči. Študije so pokazale, da se otrok še vedno najbolje uči od ljudi, s katerimi je v stiku. To velja tudi za pridobivanje tujih jezikov. Res pa je, da je pogosto otrok tujemu jeziku izpostavljen le prek zaslona, v tem primeru seveda pridobiva znanja jezika tudi po tej poti.

Bolj kot o škodljivih vplivih zaslonov, ti se bodo pokazali verjetno šele čez leta, bi želela spregovoriti o tem, kaj otrok zamuja, ko preživlja čas za zaslonom. V predšolski dobi je otrokov razvoj najhitrejši in medtem spremlja zaslon, je pasiven, se ne giblje, ne uporablja rok, ne opravlja zapletenih miselnih procesov in se ne druži z vrstniki in odraslimi. To pomeni, da bo njegova risba revnejša, fina motorika slabša, v gibalnih spretnostih bo zaostajal, socialne veščine bodo manj razvite.

Pet nasvetov za preprečevanje negativnih učinkov zaslona

1. Otroku zagotovimo vsaj toliko gibanja, kot je bil skupen čas, preživet za zasloni, svetuje dr. Ranko Rajović. Nimamo dovolj časa za to? Naj nas to spodbudi, da zmanjšamo čas, preživet ob zaslonih.
2. Določimo dan v tednu, še bolje več dni, ko nihče od nas ne bo uporabljal zaslonov. Tudi pri telefonu se na ta dan omejimo samo na sprejemanje telefonskih klicev.
3. Nadzorujmo uporabo zaslonov in ne dovolimo uporabe v otrokovi sobi.
4. Poskrbimo, da ima otrok dovolj drugih aktivnosti, če se dolgočasi, skupaj poiščimo dejavnost, ki ni povezana z zaslonom. Skupaj lahko pripravimo plakat, katere so te dejavnosti, da bo otrok videl, da se lahko zaposli tudi drugače.
5. V času gledanja risank ali drugih vsebin, delajmo prekinitve, če je otrok gledal v zaslon dvajset minut, prekinimo spremljanje zaslona vsaj za isti čas.
6. Z otrokom se pogovorimo o škodljivosti zaslonov in mu bodimo zgled, tudi sami zmanjšajmo čas za zaslonom, vsaj v popoldanskem času.
7. Glejmo vsebine na zaslonu skupaj z otrokom in jih povežimo z resničnim življenjem.
8. Kadar želimo z otrokom poiskati informacijo o kakšni živali ali dogodku, izberimo enciklopedijo in ne svetovnega spleta.

Moja zgodba
V času nosečnosti s tretjo hčerko sem se odločila, da televizije ne bom več gledala. Ugotovila sem, da imam od takrat veliko več časa, sem mirnejša, več berem, zdelo se mi je tudi, da so se moji možgani spočili od gledanja. To opazim po tem, če se srečam s kakšnim filmom, kjer se kadri zelo hitro menjavajo. Postanem živčna, saj se mi zdi, da vse prehitro poteka.

Kar težko si zamislim, kako obremenjujoče mora biti tako spremljanje za otroka, ki ima veliko manj izkušenj, možgani pa so na začetku svojega razvoja. Zato sem doma poskrbela, da hčerka ni bila izpostavljena zaslonu do tretjega leta. Ugotovila sem, da je tudi zato njen razvoj zelo lepo potekal, ima izreden besedni zaklad, je motorično zelo spretna in samostojna.

Ker obiskuje vrtec Montessori, je tudi izpostavljena dvojezičnemu okolju. Ena izmed vzgojiteljic ves čas govori angleško, del dneva pa je prisotna tudi italijansko govoreča vzgojiteljica. Tako se je tudi z jeziki srečala prek živih govorcev. Gledanju zaslonov se poskušamo čim bolj izogniti tudi zdaj, kadar ima priložnost ogleda oddaj, poskrbimo, da je vsebina čim primernejša njeni starosti. Zelo pomembno nam je predvsem to, da ne izpuščamo gibanja na prostem ter vsakodnevnega branja knjig.

Predlagam, da začnemo na drugi strani. Poskrbimo, da se bo otrok dnevno dovolj gibal, ustvarjal, se srečeval s knjigami in drugimi ljudmi. Tudi sami poskrbimo zase na podoben način. Časa za zaslone bo tako veliko manj.

Vir: www.zdravje.si