Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

ZADIHAJTE!
Veliko ljudi meni, da je že vsak glavobol ali prehlad znak vnetja obnosnih votlin. O tem, kaj so obnosne votline in kdaj v njih nastane vnetje, smo se pogovarjali s specialistom za bolezni ušes, nosu in grla, Petrom Belšakom, dr. med., ki opozarja, da je treba vnetje obnosnih votlin zdraviti, saj se to vnetje, čeprav redko, lahko prenese v možganske votline.

Kaj so sinusi in sinusitis?
Nos, naš organ voha, je veliko večji od dela, ki ga vidimo na obrazu. V nosu sta dve votlini, leva in desna, ki sta pregrajeni s pretinom. Nosni votlini potekata od nosnic na obrazu do nosnega žrela, ki je ob vratni hrbtenici. Dolgi sta kar od sedem do osem centimetrov; spredaj sta ozki, na sredini se zelo razširita, zadaj pa se zožita in se odpirata v nosno žrelo z enakima odprtinama, kot sta nosnici.

Poznamo različne priprave zelja; kislo, mrzlo, praženo, segedin ... Tokrat izpostavimo predvsem zdravilne lastnosti svežega in kislega zelja.

Sveže belo zelje ima veliko vode in vlaknin, zato kljub manjši količini kalorij daje občutek sitosti. To je seveda recept za vse tiste, ki bi radi shujšali.

Nova raziskava je pokazala, da doječe matere, ki jedo zelenjavo, pripomorejo k dejstvu, da bodo pozneje tudi njihovi otroci uživali v zelenjavi.

Okusi, ki jih v svoje telo vnaša mati, se preko amnionske tekočine in materinega mleka prenašajo na dojenčka. Dojenčki vzljubijo torej tisti okus hrane, s katero se mati redno prehranjuje. “To je čudovit sistem,” pravi Julie A. Menella, ena izmed raziskovalk.

Iz nove Vive www.viva.si

Zimsko obdobje poleg nadlog – mraza, snega in kratkih dni - zaznamuje še vrsta praznikov, ki jih spremlja nenehno mlaskanje in posledično širjenje obsega pasu. Prvim trem slabostim se je skorajda nemogoče izogniti, toda to ne velja za vse druge. Spoznajte, kako …

Nenehna vojna s kilogrami
Večina ljudi praznični čas brez delovnih obveznosti ter ob odsotnosti gibanja in uživanju večjih količin hrane doživlja kot veliko skušnjavo, zato je zaskrbljenost zaradi posledic (maček, želodčne težave, novi kilogrami) povsem razumljiva. Nedavna raziskava je pokazala, da samo 40 odstotkov ljudi prizna, da med prazniki pojedo več, kot potrebujejo.

Piše: Dr. Manca Košir

»Dobro počutje, lep in zdrav videz, svežina ter mladost so dandanes ene najpomembnejših vrednot sodobnega življenja, po katerih hrepenimo vsi«, sem prebrala v časopisu. Dvakrat. Dvakrat sem prebrala, ker nisem mogla verjeti, da so ljudje zmožni pisati take traparije. Mladost pač ne more biti vrednota, mladost je kronološko – če že hočete tudi telesno in duševno – stanje človeka.

Človek se  rodi, večina nas potem odrašča; smo  mladi, starejši, stari in zelo stari. Na koncu svoje poti umremo. Ne zato, ker bi bili stari ali bolni ali bi se nam zgodila huda nesreča, temveč zato, pravi zdravnica Rachel Naomi Remen (po njenem modelu in z njenimi navdihujočimi knjigami se zdaj tudi slovenski študenti medicine učijo umetnosti zdravljenja), ker je naše življenje dopolnjeno. Da bi po mladosti hrepeneli vsi, tudi ne drži. Nas je vse več, ki smo srečnejši v obdobju nad petdeset, in nas ni strah staranja. Sprejemamo, da je staranje naraven proces.

Zanimiva in privlačna komplementarna metoda, v kateri se srečujeta in si podajata roke umetnost in znanost zaradi svoje priljubljenosti, učinkovitosti, uspešnosti, dostopnosti in popolne neškodljivosti postaja vse pomembnejši način zdravljenja, lajšanja in preprečevanja psihofizične simptomatike ter vzpostavljanja notranjega miru, ubranosti ter ravnovesja pri človeku.

Muzikoterapija je primerna kot samostojna metoda pomiritve, sprostitve, razbremenitve in zdravljenja ali kot dodatek že obstoječemu glavnemu tretmaju. Najbolj jo imajo v čislih Američani, Avstrijci in Italijani, pa tudi druge države ji vse bolj na široko odpirajo vrata.

Vsebine kot tržno blago
12. decembra 2007 so se na Vodnikovi domačiji, v Ljubljani, zbrali predstavniki novoustanovljenega Studia 12, ki je nastal kot odgovor na vse večje potrebe po produkciji izbranih vsebin, torej vsebin, ki omogočajo razvoj in dvig kakovosti bivanja in se z okroglo mizo na temo »Praznost TV zaslona – Kaj so kvalitetne video vsebine in kako do njih?« uradno predstavili širši javnosti.

Povabljeni, Igor Prodnik, generalni direktor direktorata za medije na ministrstvu za kulturo, Mitja Reichenberg, predavatelj na inštitutu SAE in predavatelj na Filmski šoli vzgajanje pogleda ter Katja Lenart, predstavnica spletnega medija Vest.si, so na okrogli mizi skupaj z voditeljem in soustvarjalcem Studia 12, Zoranom Mihajlovićem, spregovorili o kakovosti, predvsem video vsebin, ki s svojo verbalno in slikovito komunikacijo ponujajo informacije uporabnikom, vplivu kapitala na razvoj teh vsebin in o razvoju novih in obstanku starih medijev.

Strokovnjaki za javno zdravstvo opozarjajo, da bo boj proti debelosti potrebno „postaviti“ na drugačne temelje. Samo nagovarjanje k zdravi prehrani in fizični aktivnosti nista dovolj.

Zdravniki, ki se ukvarjajo z debeostjo, so prepričani, da bi vlade pri boju z epidemijo številke ena na svetu,debelostjo, morale „ubrati“ bolj sofisticirane metode.

V avstralski zdravstveni reviji Medical Journal of Australia  je bil objavljen precej udaren predlog.

Po besedah Barryja Waltersa, izrednega profesorja za porodniško zdravstveno nego na Univerzi v zahodni Avstraliji, bi mogle družine z več kot določenim številom otrok, plačati davek na CO2. Po drugi strani bi se mogle uvesti emisijske kreditne točke za kondome in sterilizacijo.

Piše: Prof.dr. Borut Štrukelj v novi Vivi www.viva.si

TVEGANJE JE VELIKO!
Vsak tretji oglas, ki ga dobimo prek spleta, ponuja Viagro, ki pa je največkrat ponarejena! Razvoj elektronskega povezovanja je v zadnjih letih v razvitem svetu predvsem preko spleta in mobilne telefonije dosegel nesluten razvoj.

Še pred desetletjem smo le redki imeli dostop do spleta, računalniški programi in orodja pa so bili precej nerodni in počasni. V sedanjosti pa smo priča izjemno hitremu razvoju spletne trgovine, ki poleg nekaterih prednosti predstavlja tudi kopico nevarnosti.

FDA (Ameriška agencija za hrano in zdravila/Food and Drug Administration) želi zaščititi Američane pred naravnim sladilom, stevijo, zavoljo pomankljivih podatkov o njeni varni uporabi.

Tako je skupina Hain Celestial Group Inc. dobila pismo, v katerem je FDA zapisala, da obstaja “premalo podatkov in informacij o varni uporabi.

Prejšnji četrtek je izšel album, kjer je združilo svoje glasbene moči kar 37 popularnih afriških glasbenikov, ki želijo na ta način nagovoriti ljudi in jih opozoriti na nevarnosti aidsa.

Slavni afriški glasbeniki, med katerimi so tudi Cesaria Evora, Cheb Mami in Manu Dibango, so posneli 11 avtorskih skladb, ki so odpete v 11 različnih afriških jezikih in so obarvane z različnimi afriškimi stili.

Paradižnik je za zdravje izredno koristen, prispeva predvsem k zniževanju holesterola. Celo zmerno uživanje ketchupa, ki današnjim mamam po vsem svetu ni preveč po godu, prispeva k dvigu ravni HDL ali t. i. dobrega holesterola, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, sklicujoč se na raziskavo finskih znanstvenikov.

Skupina prostovoljcev, 16 moških in petih žensk, starih od 20 do 49 let, se je za tri tedne podvrgla preizkusu prehranjevanja brez paradižnika, nato pa so jim vsak dan v obroke začeli dodajati 30 gramov ketchupa ali 400 mililitrov paradižnikovega soka.

Je vaša partnerka jezna in užaljena, ko si na hitro ogledate dekolte neznanke na ulici? Potem ji preberite tole. Nemški zdravniki so po letih raziskav ugotovili, da je gledanje bujnega ženskega oprsja za moške pravzaprav zdravo.

Moškim dolgotrajno buljenje v ženske dojke celo podaljša življenje. Po zdravniškem mnenju se lahko moški, starejši od 40 let, izognejo srčnemu infarktu ali možganske kapi z vsakodnevnim kukanjem v velik dekolte.

Množično obolenje, s katerim najpogosteje povezujemo zimo, je gripa. Nič čudnega, saj se virus gripe pri temperaturi nad 30 stopinj Celzija in več kot 80 odstotni vlažnosti sploh ne širi več.

Relativno suhi zrak in nižje temperature so idealne za širjenje virusa gripe. Študija, ki so jo izvedli na Mount Sinai School of Medicine v New Yorku (vodil jo je dr. Peter Paleseo), je pokazala, da so za širjenje viruas gripe idealne temperature okrog pet stopinj Celzija.

Čeprav visokega krvnega tlaka največkrat ne občutimo kot posebno bolečino ali slabo počutje, izrazito kvari žile (pospešuje aterosklerozo) in obremenjuje srce.

Ko krvni tlak preseže 120/80, govorimo o povečanem krvnem tlaku (hipertenziji). Optimalni krvni tlak je torej nižji kakor 120/80. Hipertenzijo, ki je posledica stresa, najlažje zdravimo (brez zdravil) s kratkim odmorom in globokim vdihom.

Redno umivanje rok in nošenje mask, rokavic ter halj je učinkovitejše od zdravil pri preprečevanju širjenja virusov, kot sta gripa in sars.

To je pokazala študija, objavljena v British Medical Journalu. Znanstveniki so ugotovili, da bi morali v nacionalnih načrtih boja proti virusnim boleznim več poudarka dati preprostim in poceni ukrepom.

Raziskovalci  iz Mayo klinike (ZDA) so iznašli nov dizajn delovnega mesta, ki omogoča rekreacijo ob delu.
Glede na ugotovitev, da prekomerno sedenje na delovnem prostoru upočasnjuje delovanje encimov za razgradnjo maščobe, so se raziskovalci Mayo klinike lotili iskanja primerne rešitve.

Tako so izumili »hodeča delovna mesta«. Po mnenju strokovnjakov je takšno delovno mesto, ki spominja na kakšno fitnes napravo, drzen nov korak medicinske skupnosti pri prizadevanjih za izboljšanje epidemije višanja telesne teže.

Premalo, pa tudi preveč spanja ni dobro za zdravje. Kot ugotavlja raziskava, ki so jo opravili v Veliki Britaniji, njene rezultate pa danes objavili v ZDA, lahko premalo ali preveč spanja bistveno poveča tveganje za umrljivost.

Skrajšanje spanja pri osebah, ki običajno spijo šest, sedem ali osem ur, po besedah vodje raziskave Jane Ferrie z londonske fakultete za medicino, za 110 odstotkov poveča tveganje smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor s Petrom Amaliettijem, avtorjem knjige Na zdravje!
Človek, ki peša, lahko svoje življenje obrne in se začne krepiti. O tem in kako to naredimo, kako brez kemije odpravimo bolezen in zaustavimo staranje, v svoji novi knjigi Na zdravje! (izvleček objavljamo kot prilogo tej številki Misterijev) razlaga Peter Amalietti. Na podlagi lastnih izkušenj in z zavedanjem, da človek lahko naposled umre tudi zdrav, je napisal nenavaden priročnik pomlajanja.

Avtor se je dvakrat v življenju spoprijel s hudo boleznijo. Pri triindvajsetih je v Afganistanu staknil zlatenico. Pri šestinštiridesetih je imel težave s trebušno slinavko, debelostjo, zakisanostjo in stresom. Ni iskal pomoči pri zdravnikih. Spremenil je življenjski slog in se prepustil naravni moči samozdravljenja.

Znanstveniki so odkrili še eno slabost, ki jo prinaša kajenje: pri nekaterih moških lahko kajenje pospešuje plešavost. Moška plešavost je sicer dedna, delno pa jo povzročajo moški spolni hormoni.

Raziskovalci so med poučevanjem azijskih moških, med katerimi je plešavost redkejša kot pri zahodnjakih, ugotovili, da so kadilci bolj izpostavljeni izgubi las od nekadilcev.

Predstavljajte si, da uspete uresničiti svojo sanjsko idejo. Nekaj takšnega je storil Tom Chudleigh, ko je pred skoraj dvajseti leti sanjal o tem, da bi izumil prav posebno bivalno strukturo v sferi.

Njegove sanje so postale realnost osem let nazaj, ko je naredil prvo od treh »drevesnih sfer«. To je okrogla drevesna hiška, ki ima svojo lokacijo v gozdu. »Idejo sem dobil približno pred dvajsetimi leti, med meditacijo«, pravi Tom, medtem ko skicira na papir svoje zgodnje vizije in koncepte.

»Najprej sem mislil, da bom zgradil posebno hiško na vodi, podobno ladji, saj sem v tistem času gradil ladje. Sam verjamem, da je koncept enosti v vsaki kreaciji. Konvencionalna arhitektura temelji na ločevanju – v sferi pa stene, tla in strop postanejo eno. Če verjamete v koncept enosti, se torej lotite združene strukture«.

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Ali veste, kaj vprašati zobozdravnika?
"Obstajajo vprašanja, ki jih bolniki ne zastavljajo, ker niso dovolj seznanjeni s stanjem v svoji ustni votlini - ali pa menijo, da svetovanje ni delo zobozdravnika," pripoveduje Matej Pirtovšek, dr. dent. med.

Obenem opozarja, da je zobne gnilobe zaradi dobre preventive in vse večjega zavedanja o pravilnem čiščenju vse manj. Zobozdravniška praksa v sodobnem času presega zdravljenje kariesa in je veliko več kot samo vrtanje in polnjenje lukenj.