Ne, da nočemo, Slovenci ne znamo nuditi prve pomoči
sobota, 19. januar 2008 @ 05:02 CET
Uporabnik: Sonce
Dodatno znanje prinaša priročnik Prva pomoč za učence in dijake, ki so ga izdali pri Rdečem križu Slovenije
Čeprav mediji in drugi v zadnjih letih v predprazničnem času osveščajo ljudi o nevarnostih pri uporabi pirotehničnih sredstev, doc. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, estetske in rekonstrukcijske kirurgije iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ne opaža, da bi bilo tovrstnih nesreč manj, celo nasprotno.
"Otroci še vedno eksperimentirajo, glavna težava pa je sestavljanje, lepljenje in dodelava različnih pirotehničnih sredstev, da bi bila ta bolj "kul" in bolj "mega". "Mega" in "kul" pa so tudi poškodbe, ki pri tem nastanejo - eksplozijske rane z amputacijami, kompleksne poškodbe kosti, mehkih tkiv, pri katerih ni niti z najsodobnejšimi kirurškimi tehnikami mogoče obnoviti funkcije in estetskega videza.
Ti mladi ljudje so zaradi poškodb zaznamovani vse življenje, tako telesno kot psihično," je v svarilo pred nepremišljeno uporabo pirotehničnih sredstev v tem prazničnem času povedal kirurg. Ob osveščanju mladih in drugih skupin prebivalstva o nevarnostih pri tovrstnem in drugem tveganem početju je potrebno tudi osveščanje ljudi o nudenju prve pomoči v primeru nesreč. V ta namen so pri Rdečem križu Slovenije izdali priročnik Prva pomoč za učence in dijake, njegov glavni urednik in eden od avtorjev pa je prav Uroš Ahčan.
Raje gredo mimo ponesrečenca Da so tovrstni priročniki še kako pomembni, je na primer pokazala anketa med laiki, po kateri bi kar 86 odstotkov vprašanih napačno oskrbelo amputirani prst, kot je to pogosto potrebno pri nesreči s pirotehničnimi izdelki. Prav tako pri nas le petina ljudi skuša oživljati človeka, ki ne diha, pred prihodom zdravnika in še manj jih obvlada postopke oživljanja.
Skrita kamera študentov medicine o odzivnosti Ljubljančanov v primeru nujnega stanja, ki so jo posneli leta 2004, je pokazala, da so ljudje mirno hodili mimo fanta, ki se je zgrudil sredi Šuštarskega mostu; prva, ki mu je skušala pomagati na resnejši način, je bila nizozemska turistka, trije ljudje so poklicali policijo, eden pa reševalno službo.
"Ne drži, da Slovenci niso pripravljeni pomagati, a odpovejo, ko je potrebno znanje, na primer pri prvi pomoči," ugotavlja kirurg. Danes ljudje dobijo znanje o prvi pomoči na tečaju prve pomoči, ki ga opravijo v okviru opravljanja vozniškega izpita, drugo je stvar posameznikove izbire.
Vendar je to znanje danes še kako potrebno. Poškodbe so pogoste, pravi Ahčan, zlasti pri otrocih in mladostnikih, pri tem pa ne gre le za ranice, ureznine in opraskanine. "Vemo, da otroci včasih izzivajo na igrišču, zgodi se na zabavi, ko poči ena ali več zlepljenih petard, po zabavi, ko se mladi vračajo z avtomobilom, zgodi se iz radovednosti, ko je mama pozabila del hrane v paličnem mešalniku in je otroku, ki je segel ponjo, odsekalo prst, zgodi se v prometu, pri domačih opravilih, ko na primer pri ličkanju koruze otroku odtrga palec, pri druženju s hišnimi ljubljenčki, ko ti ogrizejo otroka.
Vse pogosteje se pojavljajo tudi opekline, zlasti zaradi slabih preventivnih ukrepov, ko na primer 16-mesečni otrok z obema rokama seže v vrelo olje, ko se peče krompirček. Včasih mladostniki brezglavo sledijo modnim smernicam in si dajo rezati kožo, da bi nastale lepe brazgotine, umetniško delo," našteva kirurg.
Brazgotine ostanejo V takšnih situacijah potrebujemo poglobljeno znanje o nudenju prve pomoči, da lahko hitro in pravilno ukrepamo. "Ustrezna prva pomoč je pogoj ne le za preživetje, temveč tudi za dober funkcionalni in estetski rezultat. Dobra prva pomoč je osnova za nadaljnje delo kirurgov," razloži Ahčan.
Posledice poškodb so vedno brazgotine, ki niso odvisne le od kirurške tehnike in šivalnega materiala, ampak tudi od lastnosti tkiva in postopkov po posegu, velikokrat pa z rezultati, čeprav so naredili vse, kar je bilo mogoče, niso zadovoljni. Poškodba človeku pusti hudo estetsko in funkcionalno motnjo in je zaznamovan za celo življenje, prav tako pa tudi njegova družina in družba.
Se bo tečaj prve pomoči vrnil v osnovno šolo? Tudi osnovnošolci ne opravljajo več tečaja prve pomoči, saj so ga iz učnega programa odstranili ob uvedbi devetletke, je pojasnila Fani Čeh iz zavoda za šolstvo. Otrokom je na voljo le v okviru izbirnih vsebin, ki pa jih nekatere šole izvajajo, druge pa ne. Morda se bodo te vsebine v šole vrnile pri vsebinah o varnosti v cestnem prometu, je pojasnil Bojan Žlender iz Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, ki jih morajo pristojni vključiti v osnovnošolski učni program v roku enega leta.
Trudijo pa se te vsebine približati otrokom v okviru evropske kampanje o varnosti v cestnem prometu, v kateri Rdeči križ Slovenije sodeluje že tretje leto. Maja prihodnje leto se bodo iz znanja v prvi pomoči pomerile ekipe iz 150 osnovnih šol, je povedal nacionalni koordinator kampanje Ciril Klanjšek.
Dodatno znanje prinaša priročnik Prva pomoč za učence in dijake, ki so ga izdali pri Rdečem križu Slovenije
