Piše: Prof.dr. Borut Štrukelj v novi Vivi www.viva.si
Nevarnost velikih razsežnosti Ste vedeli, da ponarejevalec najpogosteje ponarejenega zdravila Viagre zasluži tudi do 20 tisoč evrov, internetni oglaševalec pa polovico tega zneska?
Ponaredki različnih predmetov so prisotni od zgodnjega začetka razvoja človeštva dalje. Ponaredki v industriji zabave in multimedije naredijo vsako leto ogromno škode predvsem industriji, ki izdeluje izvirne izdelke in jim ponaredki krepko zmanjšujejo dobiček.
Seveda so pri večini ponaredkov kršene tudi pravice intelektualne lastnine. Daleč največ škode pa lahko povzročijo ponarejena zdravila, ki ne vplivajo le na ekonomsko škodo proizvajalca, ampak lahko močno vplivajo na zdravstveno stanje bolnika oziroma uporabnika takega ponaredka.
Ocenjuje se, da se dnevno na globalnem svetovnem tržišču proda za približno 30-40 milijonov evrov ponarejenih zdravil, v Aziji in Afriki pa naj bi bilo med vsemi zdravili do 60 odstotkov ponarejenih!
Vodijo erektilne motnje
Brez dvoma je največkrat ponarejeno zdravilo vsem poznana Viagra. Ocenjuje se, da je na svetu okoli 150 milijonov moških z večjo ali manjšo motnjo erekcije. Vsi so potencialni uporabniki Viagre in drugih registriranih zdravil za zdravljenje erektilnih motenj, zato je tržišče mikavno tudi za ponarejevalce. V znani londonski raziskavi iz leta 2005 so ugotovili, da je kar polovico preko internetnega spleta kupljene Viagre vsebovalo le polnilo laktozo, ne pa aktivne učinkovine in torej ni delovalo.
Ne ponarejajo pa samo Viagre, čeprav je med vsemi najdenimi ponarejenimi zdravili te približno 70 odstotkov. Tako proizvajalci, kot tudi Agencija za zdravila v Evropi (EMEA) in v ZDA (FDA) pogosto opozarjajo na nevarnost in pojavnost ponarejenih sredstev za znižanje telesne teže, za regulacijo količine holesterola, za zmanjševanje napredovanja osteoporoze ...
Kako do ponarejenih zdravil
Ponarejenih zdravil v lekarnah ne bomo našli. V Sloveniji deluje mreža lekarn, ki jih vodijo izkušeni strokovnjaki farmacevti. Nevede lahko pridemo do ponarejenih zdravil preko sistema prodaje na domu (ki za zdravila ni dovoljena!), na tržnicah in sumljivih »lekarnah« v nerazvitih državah, predvsem pa po pošti preko interneta. V zadnjih nekaj letih se je namreč oglaševanje in prodaja po spletu izjemno razširila.
Prodaja zdravil preko spleta ima kar nekaj pomanjkljivosti: ni neposrednega stika med prodajalcem in kupcem, zato ta običajno ne more preveriti, ali je prodajalec uradni strokovnjak ali ne. S tem je pod vprašajem kakovost vročitve in seveda izdelka. Največ ponarejenih zdravil se prodaja prav prek spleta, zato je vprašljiva sledljivost zdravila od proizvodnje do uporabnika.
Zakaj zdravila ponarejajo?
Razvoj vsakega izdelka potrebuje določeno razvojno dobo in velika denarna sredstva. Pri razvoju zdravilnih učinkovin, ki tvorijo končna zdravila, pa so potrebne še dolgoletne klinične raziskave, ki so izjemno zahtevne in drage. Prav tako je pri zdravilih, registriranih v pravno urejenih državah oziroma na reguliranem trgu, vgrajena velika stopnja varnosti, saj se vpliv zdravila na organizem neprestano spremlja, kar končni izdelek še dodatno podraži.
Zato cena zdravila ne more biti nizka. Ponarejevalec, ki namesto učinkovine v zdravilo vgradi le glukozo, laktozo, nekakovostne učinkovine ali kaj podobnega, zasluži ogromna sredstva zaradi razlike v kakovosti. Pravzaprav se zaslužki približujejo zaslužkom pri prodaji prepovedanih mamil, zato bi zakonodaja morala izenačiti kazni za obe kaznivi dejanji.
Kako se izogniti ponarejenim zdravilom?
Zdravil ne kupujmo od neznanih, neukih in nepooblaščenih prodajalcev. Zdravil tudi ne smemo kupovali po prodaji na domu, pri nakupu zdravil preko medmrežja (internetnega spleta) pa moramo biti skrajno previdni.Velikokrat namreč zdravila kupujemo preko interneta ali v eksotičnih državah, ker nam je nerodno pred zdravnikom ali farmacevtom, posebno v manjših krajih zaupati težavo.
V veliki večini je diskretnost zagotovljena. Zanimiv je nekoliko drugačen pogled na diskretnost v dekaterih delih razvitega sveta: na Nizozemskem, v Združenih državah Amerike, v Angliji, Švedski in Danski je trenutno modno pokazati skrb za svoje zdravje. Modno je imeti svojega psihiatra, strokovnjaka za telesno vadbo, družinskega zdravnika itd. Tako z marsikatere bolezni odpade tančica skrivnostnega ali manjvrednosti bolnika, ki tako motnjo ima.
V primeru, da sumimo, da je zdravilo ponarejeno, preverimo videz ovojnine, zdravilo pa lahko pregleda tudi farmacevt v lekarni. Seveda pa so določena zdravila na videz izjemno podobna izvirniku, vendar žal brez učinkovine, ali pa z učinkovino dvomljive kakovosti, lahko celo strupeno. Zanimivo je dejstvo, ki velja le za ponaredke pri zdravilih, ne pa za druge ponaredke: bolje je, da v »zdravilu« ni nič učinkovitega, kot pa nekakovostna učinkovina, ki lahko bolj škodi kot koristi. V takem primeru bo škoda le ekonomska, ne bo pa vplivala na naše zdravje.
Ne nasedajte reklamam
Zavedati se moramo, da zdravilo ni le škatlica, pretisni omot ali steklenička. Poleg tablet, svečk, dražejev, raztopin, praškov itd, pri pravem zdravilu dobimo tudi prepotrebni nasvet strokovnjaka s področja farmacije ali medicine, kar dodatno poskrbi za našo varnost.
Bolniki in ostali uporabniki imamo pravico do kakovostnih zdravil, zato ne nasedajmo agresivnim reklamam, ki se širijo po internetnem spletu ali preko prodaje na domu.
Nevarnost velikih razsežnosti
