Svobodomisleci, ki so izstopali iz povprečja, so bili skozi vso človeško zgodovino, in so tudi še danes, deležni zasmehovanja in obsojanja. Imeli so jih, in jih imajo, za skrajneže in blazneže, ki so nevarni za družbo.

O takšnih genijih se v šolah skorajda ne učimo, mogoče jih kdaj na hitro omenijo, ali pa še to ne. In dejansko so ti ljudje nevarni, samo ne za družbo ljudi, ki želimo biti srečni in svobodni, ampak za sistem, torej za tiste vladajoče, ki jim ni mar za ljudi, ampak samo zase. Ti ljudje tudi določajo, kaj velja za »normalno« in kaj ne.

Takšnih napadov je bil deležen tudi italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist Giordano Bruno, ki so ga leta 1600 sežgali na grmadi. Nekoč je izjavil, da tistih z višjo naravo nimajo za neuravnovešene zato, ker ne vedo, ampak zato, ker vedo preveč.

Tokrat bomo zmetali nekaj biserov za domače živali (Aurigo).

Razlog  za letošnji obisk Istre in Pule je bil večplasten. Kot prvo naj omenim, da sem lansko jesen dokončno diagnosticiral zmajevo središče v Splitu. Prečudoviti omfalos, ki kar vibrira od energij. Letos spomladi sem obisku Zagreba kupil »novo nastali«  zemljevid Zagreba, po katerem se je po novih natiskanih zgradbah izkazalo, da so čez pravilno vrisano glavno zmajevo črto Marije na njem postavljena še dva pomembna objekta.

Predsedniški dvor Kolinde na Pantovčaku 241 ali drugače znana Titova Vila Zagorje, ki je bila zgrajena v letih 1963-1964 za potrebe jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Takoj naprej je na Marijino zmajevo črto na novo postavljena zgradba Sveta sedeža Vatikana (Sveta stolica Vatikana). To je bil tudi glavi razlog za obisk največjega istrskega mesta, saj bi sedaj že skorajda lahko napisal knjigo o potek zmajevih linij čez glavna hrvaška mesta. Ob pomembnem dejstvu, da je tam bralni trg še enkrat večji kot v Sloveniji.

Ob raziskovanju snovne narave sveta se mi je odprlo več vprašanj, na katera nikakor nisem našel zadovoljivega odgovora. Ugotovil sem, da znanost materialne stvarnosti še zdaleč ne obravnava konsistentno in celovito. A ne le ob vprašanjih, ki se dotikajo območja nesnovnega - tudi v konceptu, ki podpira našo snovno predstavo o svetu,  obstajajo dvomljiva tolmačenja tudi ob povsem »materialističnih« vprašanjih, kjer jih pravzaprav ne bi pričakovali.

Ugotavljal sem, da snovni svet nikakor ni tako »trden«, kot sem sprva mislil. Atomi trdne snovi so silno majhni, merijo kakšno milijardinko centimetra, toda podatomski delci so še stotisočkrat manjši. Za ilustracijo razmer je koristna predstava o atomu, ki bi ga povečali na velikost nogometnega stadiona. Jedro atoma bi bilo v tem primeru veliko kot žogica za golf, elektroni pa bi bili kot grahova zrna, krožeča na obrobju stadiona. Bistvo atoma je torej – skoraj popolna praznina.

Tropski klopi prenašajo povzročitelje drugih bolezni. Strokovnjaki so zaskrbljeni.

Znanstveniki so letos v Nemčiji odkrili sedem primerov tropskih klopov, ki so se doslej pojavljali predvsem na območju Sredozemlja. Gre za vrsto Hyalomma, ki ni le občutno večja od v Nemčiji običajnih klopov, temveč lahko tudi prenaša povzročitelje drugih bolezni, navajajo sodelavci z univerze Hohenheim in Inštituta nemške vojske za mikrobiologijo.

To vrsto klopov, ki je navajena na tropsko vročino in sicer živi v Afriki, Aziji in Južni Evropi, so v Nemčiji odkrili na domačih živalih - konjih in ovcah, in sicer podvrsti Hyalomma marginatum in Hyalomma rufipes.

Bisere se ne meče svinjam, sporoča dobro oznanilo!
»Če vam že odkrivam skrivnosti, vam jih bom po kapljicah odslej!« (Aurigo)

V sredini 80 let prejšnjega stoletja se je hipijevska scena, ki se je prvo začela na zahodu v 60 letih prejšnjega stoletja prelevila v new age sceno. Najbolj slaven slovenski geomant je v letu 1986 izdal knjižico o energetskih črtah in skrivnostni istrski pokrajini – širši publiki je razodel pojem zmajevih črt ali zmajevih linij. Tudi zmajevih brazd, kakor jih opisujejo Ukrajinci. V tej pravljici je bilo predstavljeno višinsko istrsko mestece Motovun kot center moči Istre in čez katerega potekajo tri »najmočnejše« zmajeve črte na širšem območju! Kaj je bilo s to zgodbo narobe? To nepreverjeno neresnico o moči tega posvečenega istrskega mesteca so za slovenskim geomantom ponavljali vsi kakor papige, ki so v takšnem ali drugačnem meniju obravnali zmajeve oziroma energetske linije Istre. To papagajstvo je postalo sveti gral "post new age-vstva".

Piše: Vesna V. Godina v Vivi www.viva.si

Že ko sem bila otrok, se je zdelo, da je največ, kar lahko dosežeš, to, da postaneš zdravnik. Od tistih, ki nam je šlo v šoli dobro, so vsi pričakovali, da bomo zdravniki. Vsak drug študij in poklic sta bila vredna manj. 

Natančno se spominjam, kakšno razočaranje sem požela ob odločitvi, da ne bom šla študirat medicine. In ko zdaj hodim po slovenskih šolah, spoznavam, da je to, da bo otrok postal zdravnik, še vedno največ, kar si je mogoče želeti. Kar je fascinantno. Ta trajnost in vztrajnost malikovanja zdravnikov, ki skozi čas ostaja tako stabilna. Desetletja in desetletja. Kljub vsem spremembam, ki jih je doživela slovenska družba, to ostaja enako.

Noam Chomsky je znan ameriški znanstvenik, jezikoslovec in borec za človekove pravice. "Po silovitosti, širini izvirnosti in vplivu svojih misli je morda najpomembnejši živeči intelektualec." (New York Times).

Znanstvena dela Chomskega so zahtevna in abstraktna, vendar njegovi nastopi v živo nikakor niso suhoparni ali nedostopni navadnemu človeku. Prav to me je zelo pritegnilo in navdušilo pri njem! Znanstvenik, ki se je, preden je postal vztrajen borec za človekove pravice, najprej vrsto let ukvarjal z raziskovanjem jezika, kar je po svoji zahtevnosti za večino ljudi težko razumljiva tema. Govori preprosto, razsvetljujoče in razumljivo vsakomur, ki mu je pripravljen brez predsodkov prisluhniti.

Piše: Aleš Petrič v Karma plus

NE ŠTIRJE - BILO JE VELIKO EVANGELIJEV!

Le dve leti po izidu knjige je že jasno, da Brownova "DaVincijeva šifra" ni čisto običajna knjiga. Še več, pravzaprav je že čisto vseeno, ali vsebuje kakšno literarno kvaliteto ali ne. S te plati je seveda mogoče trditi, da ne gre za nič kaj drugega kot za tipičen senzacionalistični bestseller, kakršnih so Haley, Robbins, Sheldon, Burk in mnogi drugi v zadnjih desetletjih spisali na desetine, morda le s to razliko, da za spremembo ne govori o ljubezni, mahinacijah superbogatašev, jet-setu in političnih zdrahah, ampak si je Dan Brown za tematiko izbral področje mistike, zarote in skrivnosti, s tem da je kot novost pogumno predstavil tabu temo: Cerkev, religijo in temelje vere.

"DaVincijeva šifra" je resda porušila nekaj prodajnih rekordov, a to ni nič kaj takega, česar ne bi že videli - tudi "Korenine", "Letališče", "Žrelo" in številni drugi bestsellerji so napravili isto. Zakaj je torej ravno o "DaVincijevi šifri" toliko besedi?

Neko toplo spomladansko noč sem prespala pod jasnim nebom, polnim zvezd. Z angelom sna sva že drsela na drugo stran, ko sem zaslišala petje, nenavadno milo in čisto, sladko in svetlo. Čas in prostor sta izginjala. Pel je slavec.
 
Pesniki pravijo, da slavec poje o ljubezni. O upanju in hrepenenju po zlitju. Shakespeare v Romeu in Juliji zatrjuje, da, če ljubimca poslušata slavca, ostaneta skupaj, vendar ju čaka smrt. Tudi meni je pel o ljubezni in njeni preprostosti, a tudi o lepoti in svetlobi. Toda slavec poje raznoliko! Nekaterim v noči brez spanja odžene temne misli in skrbi. Kot je mlademu angleškemu pesniku Keatsu, ki mu je zaklical: 'Pred tabo, Slavec, Smrt izgublja moč!'

V zgodovini je bilo kar nekaj prelomnic, ki so spremenile miselne tokove razvijajočega se človeštva. Vendar ko gre za zahodni svet, skorajda ni obdobja, ki bi pustilo tako veliko in globoko sled, kot jo je za seboj zapustila misel antičnih filozofov.

Upor proti mitološki razlagi sveta je spodbudil nastanek različnih miselnih smeri, ki so na nov način spregovorile o izvoru sveta, smislu obstoja, najvišji resnici in vrlinah, ki naj bi jih človek razvijal. V tem času je nova, originalna misel zacvetela kot še nikoli v zgodovini človeštva. Človek, ki z današnje perspektive morda najbolj izstopa v tem obdobju, pa je nedvomno veliki mislec Sokrat s svojimi učenci. Zato bi tokrat največ pozornosti namenili prav njemu.

S svetilko gre laže!
Za marsikoga je veliko odkritje, da smo doslej najmočnejšemu zdravilcu - naravi in njenim močnim mehanizmom v lastnem telesu - obračali hrbet in zaupanje raje poklanjali medicini. Razlog? Strah, da naravni zdravilni mehanizmi v telesu tej motnji ne bodo kos.

Neprecenljivo spoznanje človeka je, da se zdravje in ravnovesje lahko kadarkoli znova vzpostavi z dejanji in čustvi, ki so v skladu z namenom vesolja: ravnanje v duhu ljubezni, brez strahu, kar je pogoj za duhovno rast. Vsako bolezen je moč premagati, ko dojamemo njeno lekcijo. Toda najprej je treba premagati strah pred boleznijo in bolečino. A to nam uspe šele, ko razumemo njuno vlogo in poslanstvo.

Gotovo ste se kdaj čudili umetelnemu vrtinčenju suhega listja v vetru. Ali se morda v mislih zahvalili vetru, da je odgnal grozeče oblake in vas tako obvaroval pred  nevihto. Bajke pripovedujejo, da veter podi pred seboj vešče in copr­nice, ki v oblakih delajo točo. Ena od ljudskih razlag pa pravi, da se veter porodi, kadar se med seboj pretepajo bitja zraka.

Vetrove opisujejo kot može v dolgih plaščih, s katerimi letajo in tako delajo sapo. V grški mitologiji so veter nemirna, vihrava božanstva z Eolskih otokov, njihov kralj pa je Eol. Drugje omenjajo, da vrtince ustvarja škratec, ki pleše, ne da bi ga kdo videl, prah pa se vrti okoli njega. Mnoga ljudstva verujejo, da je veter velik božji dar in če ga ne bi bilo, bi se od zemlje do neba razpredala pajčevina, ki bi onemogočala svo­bodno gibanje.

Verjetno ni pretiravanje, če si prestavljamo čas, v katerem živimo, po eni strani kot nesmiselen napredujoči kaos, po drugi strani pa kot jasno svetlo in sijajno svetlobo, ki se uveljavlja.

Trenutno kaos vlada v svetu in pri nas – na velikih in majhnih bojiščih povsod. Univerzalna svetloba pa se nasprotno izraža v glavah in srcih tistih, ki bi se radi osvobodili in razbremenili pritiska življenja nasprotij. Kaos podira trhlo zgradbo utvare in prevare. Svetloba pa nasprotno vselej omogoča jasno prepoznati, kateri smeri moramo slediti, da bi lahko zavzeli svoje mesto v novi stopnji razvoja Božjega načrta.

Marsikomu je ta trenutek težko sprejeti, da bolezen in bolečina nista naša sovražnika, temveč - prav nasprotno, zaveznika in znanilca zdravja. Miselnega oklepa, ki smo ga nosili vse doslej, ni moč razbiti kar čez noč. Najenostavneje in najudobneje, a napačno, je krivdo za bolezen iskati v zunanjih dejavnikih.

Tu smo vsi zelo spretni. Lahko bi rekli, da je krivec za vse skupaj - naš um - ki si je izmislil kopico mehanizmov, temelječih na strahu, ki ohranjajo njegov položaj in moč. A z umom ni mogoče dojeti življenja in tudi ne zagotoviti zdravja. Pravi zdravilec je edinole narava.

Halo, (ime je skrito)…dobro jutro!

Dobro jutro, Steven. Vesel sem, da se slišiva…

OK, ne pretiravaj. Sam veš, da so moji klici pogosteje neugodni kot ugodni. Ampak, povej mi kako si, kako družina? 

Hvala, nisem slabo z ozirom na situacijo, a družina je dosti boljše – edina briga jim je, kako porabiti denar ki ga zaslužim….

Kot da je pri meni drugače, ha ha ha. Poslušaj, ne kličem te zaradi navodil in opravičila, ampak da te pohvalim za odlično opravljen posel !

Na kaj misliš?

Na ošpice, seveda.

Aja, hvala ti Steven.

Piše: Tili Kojič v Vivi www.viva.si

RUSKA RULETA – STRUPI ALI PRAVA ZDRAVILA?

Gospoda B. je že nekaj časa mučila težava prav posebne vrste. Svoje žene namreč ni več mogel zadovoljiti tako kot nekoč, saj je trdoto uda le stežka ohranil vse do konca odnosa. Žena mu tega ni omenjala, zato se o težavi nista pogovarjala. Tudi k svojemu zdravniku se ni odpravil, saj mu je bilo o tem nerodno spregovoriti.

Težava ga je peklila in mu močno načela samozavest, zato se je odločil, da bo zadevo poskusil rešiti kar na lastno pest. Veliko je namreč slišal o tabletah, ki "pomagajo moškim", zato je nekega dne odgovoril na elektronsko sporočilo v svojem nabiralniku in kupil zdravilo. Ko je nekega večera vzel tableto, je šlo sprva vse kot po maslu, po dolgem času mu je uspelo, vendar je že kmalu opazil, da nekaj ni v redu, saj erekcija ni in ni uplahnila.

" Torej, zgradimo mesto ali stolp, katerega vrh bo segal do neba." (1. Mojzes 11, 4) Stara svetopisemska zgodba o gradnji stolpa v Babilonu kaže na nekaj, kar je zelo značilno za človeka, padlega in božanskega reda. To sporočilo Geneze izraža nekaj globoko zasidranega v dušo človeštva, kar je še dandanes prav tako pomembno, kot je to bilo nekoč.

Le kdo se ni ob vseh nebotičnik v svetu, ob nebo segajoči gradnji sodobnih velemest nehote spomnil zgodbe o babilonskem stolpu. Že od nekdaj so ljudje težili navzgor. V preteklih sto letih je to postalo še posebaj očitno. Velemestne steklene bančne stavbe so zaznamovale čas.

Spisano v mesecu rožniku 2018 (Aurigo)

»Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane…..
So to preroške besede iz Cankarjeve drame Hlapci, ki jih izgovori pred svojim koncem učitelj Jerman…..?

Drama, ki nam po stoosmih letih izriše rak rano slovenskega naroda, dve etablirani stalnici, ki obvladujeta Slovence že več kot 75 let - že pred I. svetovno vojno, med I. in II. svetovno vojno in zadnjih 27 let - liberalce ino klerikalce, kateri sami sebe povzdigujejo na piedestal materializma ali drugače: »Klerikalci in liberalci, oboji, ki bi svojo dušo takoj hudiču prodali za denar, mamonu! Preveč požrešnosti in pogoltnosti tudi po stotih letih.
Ivan Cankar je bil res socialist. Rdečo vrtnico si bi nadel v gumbnico. Vrtnica, ki je roža srca in lotos iz Tivolija, ki predstavlja um ali deset tisočero cvetov, ko se odpre v svoji lepoti.

Piše: Igor Kernel v novih Misterijih www.misteriji.si

Staroverci - znanstveno ...
Ko govorimo o ostankih starih verovanj, ki imajo svoj izvor še v zgodnjem srednjem veku, ko se je začelo pozno pokristjanjevanje (nekatera so morda še starejša), se je za te ostaline pri nas v zadnjem času uveljavil naziv »staroverstvo«. Potem ko so začele nastajati resne študije na to temo, je nastopil čas, da svoje mnenje o tem širši javnosti predstavijo tisti, ki se z njimi ukvarjajo poklicno.

V Slovenskem etnografskem muzeju so na okrogli mizi z naslovom »Kako etnologi mislimo staroverstvo« pojasnjevali številnim obiskovalcem, kako tolmačijo doslej zbrano gradivo na to temo.

Bolnikom s KOPB vsak najmanjši telesni napor predstavlja veliko oviro.

Pretirana zadihanost ob manjših telesnih naporih, težka sapa, izkašljevanje in pljuvanje so glavni znaki kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), zaradi katere vsako leto umre od 500 do 600 ljudi, od 90 do 95 odstotkov bolnikov je kadilcev (aktivnih, bivših ali pasivnih). "Bolnikov s KOPB ne prepoznamo na cesti. Pogosto se zadržujejo doma, s svojimi težavami s pljuči se skrivajo za domačimi zidovi. Bolezen se lahko vleče desetletja in marsikateri bolnik kadilec pove, da če bi vedel, kaj se mu lahko zgodi, ne bi nikoli začel kaditi," je na okrogli mizi z naslovom KOPB – Kako izboljšati kakovost bolnikovega življenja povedal Matjaž Fležar, internist in pulmolog v Bolnišnici Golnik.

Premalo vitamina B12 ima lahko resne in nepopravljive posledice za zdravje. "Pomanjkanje vitamina B12 ima lahko resne in nepopravljive posledice. Nujno potreben je za rast krvnih celic, delitev in tvorbo celic, delovanje ščitnice, sintezo mielinskih ovojnic ter za normalno delovanje možganov in živčevja," pravi Alja Dimic, dietetičarka iz Centra Holistic.

Težaven zaradi vsrkavanja

Vitamin B12 ali kobalamin je v vodi topen vitamin. V telesu se izloča z žolčem in telo ga lahko ponovno absorbira. Težava nastane, kadar do vsrkanja ne pride oziroma ga je premalo, kar je posledica obolenja in slabega delovanja drugih telesnih procesov ter pomanjkanja preostalih potrebnih hranil.

Piše: Viki Grošelj v Vivi www.viva.si

Everest. Najvišja gora Azije in našega planeta. Tretji zemeljski pol. Boginja, mati zemlje. Gora presežnikov in najvišje svetišče mojega sveta. Na nobeno od štirinajstih najvišjih gora Zemlje nisem plezal tolikokrat kot prav na Everest. Na nobeni drugi nisem prebil toliko dni in noči. Pod nobeno drugo se nisem tolikokrat vračal. Na nobeni drugi se ni porodilo toliko zgodb. Z nobene druge ni ostalo toliko spominov.

Moj prvi fizični stik z Everestom sega v leto 1975, ko sva z Ivčem Kotnikom presrečna čepela na vrhu Makaluja in ga opazovala skozi pršavico ledenih kristalov, ki jih je vrtinčil pobesneli veter. Kakih petnajst kilometrov pred nama je kipel v nebo.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

ČLOVEKOVO NEDOHAJANJE SAMEGA SEBE
Človekov zgodovinski razvoj se ne odraža samo v tehnološkem, znanstvenem in komunikacijskem segmentu, temveč tudi v drugih, kjer morda ni toliko opazen kot pri različnih merljivih, "otipljivih" in "konkretnih" vidikih sodobnega časa, pa naj gre za različne vrste odnosov (odnos do drugih, do življenja, do realnosti, do sebe samega …) ali pa osebnostni in duhovni razvoj.

Človekov razvoj skozi nekaj desettisočletij je omogočil ne le skladnosti z vsakokratnim okoljem ("življenje z naravo"), temveč tudi skladnost človeškega razvoja na vseh različnih nivojih, tako na primer na okoljskem, odnosnem, genskem. Strmo vzpenjajoča spirala vsestranskega razvoja, ki smo ji priča v zadnjem času, ne nadaljuje svoje poti enakomerno na omenjenih nivojih. Tako znanost in zlasti razvoj komunikacij daleč prehitevata mnoga druga področja, na katerih se človek prav tako razvija, kar samo po sebi – civilizacijski dejavnik – človeka postavlja v neugoden, stresni položaj.