NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 13-avg
  • Pohod ob polni luni v Svečini

  • nedelja 14-avg
  • Bolšji sejem starin

  • ponedeljek 15-avg
  • Preživite praznik v cerkvi sv. Bolfenka na Pohorju

  • sreda 17-avg
  • Poletni lutkovni pristan

  • sobota 20-avg
  • Vegafest 2022 - DESETA obletnica!

  • ponedeljek 22-avg
  • 9. maraton kratkih filmov Muvit

  • četrtek 25-avg
  • Street Food Market Maribor

  • sobota 27-avg
  • Jesenski pohod čez Pohorje

  • ponedeljek 29-avg
  • Festival Skuštrane in bradati 2022

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Nikolaj Berdjajev - filozof svobode   
    ponedeljek, 11. april 2022 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Miran Zupančič

    Nikolaj Berdjajev, rojen 6.3 1874 v Kijevu. Je bil eden najostrejših in naradikalnejši ruski mislec. Veljal je za filozofa svobode. Svobodo je bila izvor njegovega razmišljanja njegovega nemira in zbeganosti. Z njegovo brezkompromisno ljubeznijo do svobodo je postal zelo samosvoj mislec. Cesarkska Rusija ga je preganjala in komunistična ga je odklanjala.

    Njegova vezanost za rusku pravoslavno cerkev, je kljub temu ostala globoka.Cerkev ni vedela ali naj ga vzame za "vernega sina" ali preganja kot "krivoverca". S svojimi v številnih jezikih prevedenemi knjigami je postal svetovno znan.

    Njegovo pojmovanje svobode je bil rezultat globokega samospoznanja in soočenja s smislom človečkega obstoja. Piše:" Svoboda predpostavlja eksistenco duhovnega principa, ki ni determiniran niti v naravi niti z družbo. Svoboda je duhovni princip v človeku. Če je človek bitje, ki je popolnoma determinirano z naravo in družbo, potem ni možna nobena svoboda."

    V svoji knjigi Samospoznanje, piše Berdjajev:" Ljubim te, o večnost, pravi Zaratustra. Isto sem v svjem življenju dolgo govoril tudi sam. Ničesar drgega ni mogoče ljubiti razen večnosti in nobena drugo ljubezenjo je ne moremo ljubiti razen z večno ljubeznijo. Če ni večnosti, potem sploh ni ljubezni.Duh zahteva večnost. Toda materija le časovno."

    Za Berdjajeva vzrok filozofije ni v bivanju, ampak svoboda. Svoboda je notranja nujnost, ki se razodeva s silo, kadar trpi omejitve. Svoboda ni nič samoumevnega, enostavnega, kot mislijo mnogi ljudje. Nasprotno, svoboda je lahko težko breme in mnogi ljudje se še prevečkrat odpovedo svobodi, ker mislijo, da bodo s tem olajšali svojo usodo.. Za Berdjajeva je svoboda sila iz čisto druge dimenzije, je nekaj transcedentnega. Piše:" Svoboda človeka je v tem, da obstaja zunaj našega cesarja (našega sveta, ki je strukturiran z močjo) iz kraljestva duha. Obstoj Boga je razodet v obstoju duha v človeku. In Bou niso enaki niti naravna sila, niti moč družbe in držav."

    Bredjajeva je vse svoje življenje spremljala neka vrsta bolečine sveta. To ni bila žalost človeka, ki kaj pregreši ali je kaj izgubil. Ta bolečina sveta tudi ni bila melanholija. Ni ga trlo nobeno določeno pomanjkanje zemeljsih zakladov.On sam jo je označil kot bolečino hrepenjenja po duhovnem. Svetobolje je bil njegov stalni spremljevalec, ki je vzpodbujalo njegov duhovni razvoj. Včasih je odreklo, odšlo, včasih postalo močno in vse močnejše da je potem uplahnilo.

    Ta bolečina sveta je bila pri njem pogosto nejvečkrat takrat kadar je izkušal življenjske občutke velike sreče. Ravno tedaj se je posebno spominjal muk življenja. V smislu zgodovine(1950) je izrazil vzrok bolečine takole:"To je zdaj vprašanje odnosa med časom in večnostjo. Obtaja nezdržljivo, nepravilno nasprotje med časom in večnostjo in med njima ni mogoče potaviti nobene povezave. Čas je istočasno zanikanje večnosti, stanje ki nima korenin v večnem življenju:"

    Berdjajev je v svojih delih označeval človeka kot mikrokozmos, ki zdržuje božje, zemljsko, človeško in osebno. Zanima ga razvoj in cil človeka, človeštva in časovnega obdobja, v katerem je živel:" Nikoli me ni zanimalo raziskovanje sveta, kakšen je, ampak moj lastna usoda zanima me torej konec stvari. Moja filozofija ni znanstvena, ampak preroška in eshatološka. Pred tridesetimi leti sem mislil , da veliko vem. Pričenjam vedeti , da ničesar ne vem."

    Doživljanje samega sebe in ljudi svojega časa je videl vedno v ozadjem v razvoju k Bogu - človeku " V človeku sta se mi pogosto mešala nižji in višji jazv odnosu z ljudmi sem izkusil veliko nizkost, zlaganost, nezvestobo, trdosrčnost, izdaj, številna razočaranja in jaz sam sem bil krivec vzrok razočaran in vendarle sem obdržal vero v božanski načrt v človeku."

    Samospoznanje je za Berdjajeva instrument, ki omogoči potovanje do "sprejemljivega"" Človek spoznaj samega sebe" je vsak začetek vsakega filozofskega razmišljanja. Začenja se spoznanjem "jaza" in se nadaljuje s spoznanjem ljudi in sveta. Esenco njegovega samospoznanja opisuje takole:" Pomen mojih ekstencialnih misli sem odkril ravno v tem pojmu , v spoznanju dveh poti, ki se odpreta pred človekom pot objektivacije, pridobivanja, ohranjenja v smisliu izgubitve v tem svetu, ujetosti v strašljivo popolnost moči ter masivnostjo in pot v svet duhvnega, vse tja to razsvetlenega in osvobojenega sveta, v božanski svet. "

    "V zgodovini kakor tudi v naravi, obstaja ritem, ritmični potekobdobij in menjava kultirnih tipov.Plima in oseka , vrhunec in propad, ritem in periodičnost so lastni vsem življenju."

    Nikolaj Berdjajev pravi v svoji knjigi Smisel zgodovine, da se je z padcem rimskega kraljestva končalo antično kulturno obdobje. Temu je sledil srednji vek, ki ga označuje kot "po čas" v katerem so se zrušile kristilizirane strukture celotnega obdobja Vse vrednote, po katerih je človeštvo živelo v prethodnem kulturnem obdobju, so izgubile svojo vrednost. Takšen po čas je nastopil v svetu spet kot izzvenetje novega časa na začetku 19.stoletja. " Po vseh znakih sodeč smo stopili že v po čas. Napačna zagrinjala padajo in razodelo se bo, kaj je dobro in kaj slabo."

    Ta čas pa se bo prebil tudi do idej prihajajočega časovnega obdobja. Stare in nove ideje se bojujejo med seboj in povzročajo v ljudeh negotovst. Obenem sili naš čas človeka k pozitivnemu razmisleku o njegovem izvoru. Njegova duhovna živost ni bila nikoli bolj aktivna in dojemanje človekovega izvora človekovega bivanja ni bilo nikoli večje. Kulturna obdobja, ki jih lahko označimo kot "dnevni čas", so bolj površinska in pogosto ne dovoljuje pogleda v večjo globino človeka. Takšen dnevni čas je tudi novi vek. Prinesel je atomistično sliko sveta. Znanost je pričela trgati vse povezave, vse dele redcurati še na manjše temeljne osnove, da bi jih opisala in lahko katerigozirala. Človeštvo je v tem času izkusilo individualizacijo in osamitev, kot še nikoli prej.

    Torej živimo v času po fazi. V tašnih časih se raztrga pokrivalo nad dnom brezna, globino. Človek se sooči s celotno strahoto. V tej fazi so možni dve reakciji človeštva: panični strah ali obrat k duhu Boga. Za prvo skupino piše Berdjajev:" Popolnoma napačno je pojmovanje pragmatizma, da je resnica kar je koristno za življenje. Resnica je lahko za organizacijo vsakdanjega življenja škodljiva. Krščanska resnica je bila lahko celo nevarna,,zaradi tega se je resnica krščanstva prilagodila človeškemu življenju in se tako potvorila , da so Kristusovo delo korigirali."

    Drugo skupino tvorijo ljudje, ki se ne umaknejo pred propadom. Pazijo na znamenja časa in zajame jih neizreklivo boleče hrepenje. S hrepenjem pričenja postopoma prodirati v človeka spet resnica Duha. O tem pravi Berdjajev:" Če verjamemo v odrešitev s pomočjo resnice , potem delamo v čisto drugem smislu. Z resnico se loči to, kar je božanskega in to kar je cesarjevega, med duhom in svetom."

    Resnica se razkrije šele na visoki stopnji duhovne skupnosti. Človel le skupaj z drugimi ljudmi ustvari visok nivo, da se lahko dvigne nad subjektivni in tudi nad objektivni svet:" Nič ni višjega od iskanja resnice in ljubezni do nje."

    Konec.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Miran Zupančič
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Nikolaj Berdjajev - filozof svobode | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Nikolaj Berdjajev - filozof svobode

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 13. april 2022 @ 12:25 CEST

    "Nikolaj Berdjajev, rojen 6.3 1874 v Kijevu."
    ...........

    Ni odveč, če se navedejo pravi podatki,
    Nikolaj Berdjajev je rojen v Obuhivu, nekoč del Rusije, danes pripada Kijevskem okruženju, ime mesta ni spremenjeno.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2022 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,22 seconds