Poraba antidepresivov v Sloveniji se je od leta 2001 povečala za kar 360 odstotkov, ta zdravila jemlje že pet odstotkov Slovencev.

Gospodarsko-socialna kriza pušča posledice tudi na duševnem zdravju ljudi, vse več jih trpi zaradi različnih oblik psihičnih motenj. Slovenski zdravniki so leta 2013 predpisali 1.400.000 škatlic antidepresivov. "V vseh evropskih državah je močno zrasla poraba antidepresivov, v povprečju celo za 1.500 odstotkov, in povsod v Evropi je strmo upadlo število samomorov,"pravi Igor Muževič, zdravnik družinske medicine.

V današnjem svetu se živi zelo hitro. Vedno moramo še nekaj dobiti, zmagati, delati za nekaj, gledati tv oddaje polne hitrih akcijskih dogodkov ali drame, ki nam preprečuje, da bi se za trenutek ustavili in uživali življenje. V tem članku boste odkrili zelo enostavno rešitev, ki pa bo pripomogla tudi k hitrejšemu doseganju vaših ciljev.

Odločite se, da boste vsaj vsake toliko ustavili svoje hitro življenje in ga uživali počasi namesto stalnega življenja na pospeških.

Še vedno ob misli na hujšanje, najprej pomislimo na stradanje. Svoje shujševalne diete ne bomo s stradanjem nič bolj pospešili – ravno nasprotno. Stradanje se lahko izkaže kot zelo nevarno, saj nemalokrat privede do negativnih posledic. 

Proces stradanja
Stradanje pogosto celo ovira ali poslabša rezultate hujšanja, za katere smo se tako zelo trudili. Vodi tudi do motenj hranjena, telesnih poškodb, izgube mišične mase in podhranjenosti.

Strokovnjaki sporočajo: »Hrana je gorivo za telo, brez nje telo ne more delovati in opravljati vseh dnevno zahtevnih aktivnosti. Pri hujšanju se moramo zato še bolj posvetiti zdravi prehrani, da bo telo prejelo zadosti goriva.«

Kako varni so slovenski bolniki?
Slovenija v boj proti ponarejenim zdravilom z nacionalno raziskavo o ponarejenih zdravilih
Na strokovnem posvetu o ponarejenih zdravilih v organizaciji  Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je mednarodna zasedba strokovnjakov razpravljala o posledicah, ki jih imajo ponarejena zdravila na zdravje ljudi. Z razcvetom spletne trgovine namreč skokovito raste tudi mednarodni trg ponarejenih zdravil, katerih posledice uživanja so lahko smrtno nevarne.

Ocene kažejo, da zaradi zaužitja ponarejenih zdravil vsako leto umre tudi do milijon ljudi. Odnos bolnikov do ponaredkov, obseg problematike ponarejenih zdravil v Sloveniji in morebitne ukrepe, potrebne za odkrivanje in preprečevanje proizvodnje, prodaje ter uporabe ponarejenih zdravil bo razkrila nacionalna raziskava o ponarejenih zdravilih, ki jo bo izvedla Katedra za kriminalistiko Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Otroci niso le naša sreča, pač pa tudi eliksir življenja. Matere imajo več možnosti, da preživijo hude bolezni kot so rak, možganska kap ali srčni infarkt. Možnosti preživetja so pri materah kar za petino večje.

Ta vpliv se poveča, če imajo ženske več kot enega otroka in če so dojile svoje otroke. Se pa ta pozitiven vpliv izniči, če ženske kadijo. Za dokaze je poskrbela raziskava strokovnjakov z Imperial College London (ICL), objavljena pa je bila v reviji BMC Medicine.

O antioksidantih se dandanes veliko govori, o tem kaj so, kje jih najti in kako pravzaprav pomagajo našemu telesu pa zna povedati le malokdo. Naj vas seznanimo z nekaterimi koristnimi informacijami, kako še izboljšati svoje zdravje in ohraniti svoj mladosten videz! 

Kaj so antioksidanti?
Antioksidanti so hranila v naših živilih, ki lahko preprečijo ali upočasnijo oksidativne poškodbe na naše telo. Ko naše telesne celice uporabljajo kisik, naravno proizvajajo proste radikale (stranske proizvode), ki lahko povzročijo škodo.

Sezona prehladov je pred vrati. Zato v vsakdan ne bo v prav nič odveč integrirati nekaj naravnih načinov za ohranjanje naše odpornosti na optimalni ravni.

Pogosto umivajte svoje roke
Nobena skrivnost ni, da si je roke priporočljivo umivati kar se da pogosto. Prehlajeni človek kihne, prime telefon, kljuko ali tipkovnico in tako lahko le ob dotiku slednjih nase prevzamemo vse viruse, ki so tam ostali. Celo ure kasneje ... 

Različne oblike bolezni
V začetni fazi se multipla skleroza največkrat kaže v recidivno – remitentni obliki (RRMS), za katero so značilna obdobja izboljšanja in poslabšanja bolezni. Takšna oblika bolezni, ki jo ima 60-80% bolnikov, se lahko pri 40% bolnikov spremeni v sekundarno napredujočo obliko (SPMS). Za to obliko so še vedno značilni zagoni bolezni, vendar so faze izboljšanja izredno šibke.

Zdravstveno stanje bolnika po zagonu se pri SPMS nikoli ne povrne na stanje pred zagonom. Primarno napredujoča MS se pojavi pri približno 10% bolnikov. Za njo je značilno, da se znaki in simptomi vsaj 12 mesecev neprtrgoma slabšajo brez vmesnih izboljšanj. Pri 15% bolnikov tudi po 15.letih bolezen ne napreduje ali pa pride le do neznatnega napredovanja prizadetosti, ti bolniki imajo benigen potek multiple skleroze.

Strokovnjaki so ugotavljali, kako je sreča povezana z našo starostjo in kako nanjo vplivajo otroci, nosečnost, poroka, ločitev ter tako dalje. Kdaj so najmanj srečna leta v življenju in kdaj se začnejo srečna leta? Strokovnjaki z Avstralskega inštituta za družinske študije so prepričani, da se srečni del življenja začne pri petdesetih letih.

Sodeč po njihovi raziskavi smo ljudje do 15-ega leta večinoma zadovoljni. Po dvajsetem letu stopnja zadovoljstva strmo pade in pada do 35-ega leta. Nato je zadovoljstvo minimalno in začne naraščati šele po petdesetem letu. Nato ves čas narašča, maksimum pa doseže pri 80-em letu.

Ste vedeli, da se v našem črevesju nahaja na miljarde bakterij in ostalih organizmov, ki predstavljajo skupek črevesne flore? Različne mlečnokislinske bakterije skrbijo za nemotene prebavne procese, spodbujajo naš imunski sistem, vplivajo pa tudi, ne boste verjeli, na lepoto kože, naše možgane in celo razpoloženje. 

Spoznajte 4 koristi probiotikov in prebiotikov, ki naravnost presenečajo! 

Bakterije v črevesju pomagajo pri presnovi zaužite hrane ter proizvajajo vitamine in molekule, ki so esencijalne za naše zdravje. Znanstveniki ugotavljajo vse večjo povezanos med vlogo bakterij v črevesju s tremi koristmi za telo in videz, ki naravnost presenečajo.

Ocenjujejo, da je več kot 75 odstotkov ljudi nenehno dehidriranih, kar je za tako preprosto rešljivo težavo resnično zelo visok odstotek. Toda mnogi se dehidracije sploh ne zavedajo, saj se telo na stres in na dehidracijo odziva zelo podobno. Dehidracija in stres se vrtita v zanimivem začaranem krogu: dehidracija v telesu povzroča stres, stres pa povzroča dehidracijo.

Dehidracija povzroča stres
Vsi telesni organi za nemoteno delovanje potrebujejo vodo. Telo že ob manjši izgubi tekočine (od tri do pet odstotkov) začuti nevarnost dehidracije in se nanjo tudi odzove. Kadar telo izgubi deset odstotkov tekočine ali več, je to že huda oblika dehidracije, ki onemogoči stanja in hojo. Največ vode (85 odstotkov) vsebujejo možgani, zato so na izgubo vode še posebno občutljivi. Raziskave kažejo, da dehidracija zmanjša raven energije v možganih, to pa utegne sčasoma pripeljati do depresije. 

Vsako leto 1. decembra obeležujemo Svetovni dan aidsa, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila leta 1988 in vse odtlej je to pomemben mednarodni dan, ki ga usklajeno obeležujemo po vsem svetu. Letošnji Svetovni dan aidsa še vedno poteka pod geslom globalne kampanje »Proti ničli - nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa«.

V svetu se število oseb, ki živijo s HIV, povečuje, prav tako tudi v Sloveniji, kjer sicer še vedno živi manj kot ena HIV pozitivna oseba na 1000 prebivalcev. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v obdobju zadnjih 30 let zabeležil 726 okužb s HIV. V zadnjem desetletju je za aidsom zbolelo 112 oseb in 23 jih je po diagnozi aidsa umrlo.

Zaobljubo optimista ("The Optimist Creed") Christian D. Larson

Obljubi si...

Da boš močan.
Da nič ne bo moglo zmotiti miru v tebi.
Da boš vsem, ki jih srečuješ, govoril o zdravju, sreči in obilju.
Da boš vsem svojim prijateljem dal čutiti, da so nekaj posebnega.

Da boš v vsaki stvari poiskal dobre plati in uresničil pozitivni pogled na svet.

Da boš razmišljal le o dobrem, delal le dobro in pričakoval le dobro.

Neobriti november ali movember na prvi pogled nima prav veliko skupnega z zdravjem. Če bi bili brki čudežno zdravilo, bi filmske detektive iz sedemdesetih let povezovali z njihovim zdravjem ne pa z duhovitimi enozložnicami.

Ok, smeh je res pol zdravja, a vseeno ... Povezava obstaja - najpomembnejše pri ohranjanju zdravja je znanje. Zavedanje tveganj in pomagal, ki nam jih pomagajo omiliti. Konec koncev je november tudi mesec, ki s turobno meglo napoveduje zimo in zadnji trenutek, da okrepimo svoj imunski sistem.

Običajen prehlad se lahko tudi zaplete - pri predšolskih otrocih je najpogostejši povzročitelj pljučnice respiratorni sincicijski virus (RSV)

V Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) opozarjajo, da v obdobju po hitri ohladitvi vremena lahko pričakujemo porast respiratornih obolenj. Čeprav okužbe z respiratornimi virusi večinoma minejo brez posebnosti, pa pri bolj ogroženih skupinah lahko povzročijo nepredvidene zaplete. Največje tveganje tako predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal.

Prav tako v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi popolnoma enakega virusa, ker se ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Za preprečevanje širjenja okužb so zato zelo pomembni preventivni ukrepi, ki jih v času sezone moramo izvajati vsi.

Zaradi s starostjo povezanega popuščanja imunskega sistema so starejši posebej ogroženi – Učinkovita zaščita s cepljenjem

Na strokovnem srečanju so strokovnjaki in bolniki spregovorili o nevarnostih pnevmokokne pljučnice za starejše ljudi, ki jih, poleg dojenčkov in otrok do petega leta starosti, ta vrsta infekcije najbolj ogroža. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pnevmokokna pljučnica sodi med deset najpomembnejših vzrokov za smrtnost na svetu, čeprav je okužbo s pnevmokoki mogoče učinkovito preprečiti s cepljenjem.

Včasih so zdravniki za pljučnico rekli, da je poslednja spremljevalka starih ljudi. Pogosto je bila namreč zadnje, kar so doživeli, saj je terjala visok davek. Življenjske razmere so danes bistveno boljše, a pred pljučnico žal nismo varni, so opozorili organizatorji, Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si in Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Na možnosti preprečevanja in zmanjšanja števila pogosto nepotrebnih okužb in zapletov, ki jim sledijo, so se odločili opozoriti v luči Svetovnega dneva pljučnice.

Podatkov o tem, koliko mater dejansko v praksi koristi odmor za dojenje, ni.

"Slovenija ima, kar se zakonodaje tiče, zelo dobro zaščito ženske po porodu," pravi svetovalka za laktacijo in dojenjeAndreja Tekauc Golob, pediatrinja in dr. medicine s Kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. "Imamo relativno dolg porodniški stalež, zakonodaja pa omogoča tudi zaščito dojenja do 18 meseca otrokove starosti, ko ima ženska možnost koristiti eno uro za dojenje med delovnim časom."

Zdravstvo v članicah OECD-ja
OECD v letošnji publikaciji o zdravstvu ugotavlja, da je Slovenija pri večini kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v povprečju, še vedno pa spada med države z višjimi stopnjami samomorilnosti.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v pregledu zdravstva držav članic ugotavlja, da nobena od držav članic ne izstopa po vseh ali vsaj večini ključnih kazalnikov kakovosti zdravstvene oskrbe.

Izbrani kazalniki zdravstvenega stanja prebivalcev, kot so pričakovano trajanje življenja ob rojstvu in v starosti 65 let ter umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni, uvrščajo Slovenijo delno v spodnjo tretjino članic OECD-ja, delno pa v sredino.

Idealni za počitnice, močno škodljivi za domačine
Mnogi stereotipno menijo, da so ZDA država z najdebelejšimi ljudmi na svetu. Kako narobe! Območje, kjer sta čezmerna teža in debelost največja težava, je Tihi ocean in v njem države Kiribati, Cookovi otoki, Tonga, Nauru ...

To so otočja, ki jih običajno povezujemo s soncem, eksotiko, turkiznim morjem in "blaženim mirom". A ta raj na Zemlji ima tudi svojo temnejšo plat, predvsem za domačine, ki živijo na teh otočkih, skorajda odrezanih od preostalega sveta. Medtem ko tujci pridejo, uživajo, zapravljajo in nato odidejo, domačini vse življenje preživijo ob uvoženih konzervah hrane, nizki telesni dejavnosti in slabem dostopu do zdravstvene oskrbe. Posledice takšnega načina življenja so za prebivalce Cookovih otokov, Palauja, Nauruja, Marshallovih otokov, Tonge, Samoe, Tuvaluja in drugih podobnih mikrodržavic jasne - Tihi ocean je območje, na katerem živijo najdebelejši ljudje na svetu.

“Smrt je predvsem naša velika učiteljica življenja, saj nas vedno znova spominja in uči, da ne vemo ne dneva ne ure smrti in da je zaradi nje vsak trenutek enkraten, neponovljiv in dragocen,” opisujejo v Slovenskem društvu hospic.

“V  nas je temeljni prakonflikt. Želimo si živeti, pa vendar bo za vsakega izmed nas prišel čas, ko bomo umrli,” pravijo v Slovenskem društvu hospic. Pojasnjujejo, da je zato odnos do smrti tako zelo povezan z odnosom do življenja.

V soboto, 14. novembra, je svetovni dan sladkorne bolezni. Ta v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Ob obeležitvi svetovnega dne je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS organiziral Nacionalno konferenco obvladovanja sladkorne bolezni.

Število bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji strmo narašča. V letu 2014 je bilo pri nas 104.550 bolnikov s sladkorno boleznijo, ki so prejemali zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščujoči trend pričakujemo tudi v prihodnje.

Usmerjenost v preventivo je nujna
Slovenski zdravstveni sistem je trden, je dejala direktorica Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Zsuzsanne Jakab. Kot šibki točki je izpostavila financiranje in organizacijo zdravstva, a opozorila, da je treba reforme sprejemati premišljeno.

Zaradi kopičenja nerešenih težav in afer smo spregledali, da je naš zdravstveni sistem med boljšimi v Evropi, je na srečanju ob obisku Zsuzsanne Jakab v Ljubljani poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Vlada je za program namenila 1,7 milijona evrov
Novembra bodo v osmih bolnišnicah začeli izvajati nov preventivni presejalni program, namenjen sladkornim bolnikom. Gre za preprost pregled očesnega ozadja, s katerim lahko preprečimo slabovidnost ali slepoto, ki sta najpogostejši posledici sladkorne bolezni.

V Sloveniji je okoli 150 tisoč sladkornih bolnikov, pri tretjini pa nastanejo očesni zapleti. Vsak deseti sladkorni bolnik v Sloveniji je slaboviden ali slep. Sladkorna bolezen namreč povzroči okvaro očesnega ozadja oziroma diabetično retinopatijo.