Ponarejena zdravila postavljajo na kocko življenja milijonov ljudi
torek, 8. december 2015 @ 22:32 CET
Uporabnik: Sonce
Kako varni so slovenski bolniki? Slovenija v boj proti ponarejenim zdravilom z nacionalno raziskavo o ponarejenih zdravilih Na strokovnem posvetu o ponarejenih zdravilih v organizaciji Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je mednarodna zasedba strokovnjakov razpravljala o posledicah, ki jih imajo ponarejena zdravila na zdravje ljudi. Z razcvetom spletne trgovine namreč skokovito raste tudi mednarodni trg ponarejenih zdravil, katerih posledice uživanja so lahko smrtno nevarne.
Ocene kažejo, da zaradi zaužitja ponarejenih zdravil vsako leto umre tudi do milijon ljudi. Odnos bolnikov do ponaredkov, obseg problematike ponarejenih zdravil v Sloveniji in morebitne ukrepe, potrebne za odkrivanje in preprečevanje proizvodnje, prodaje ter uporabe ponarejenih zdravil bo razkrila nacionalna raziskava o ponarejenih zdravilih, ki jo bo izvedla Katedra za kriminalistiko Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Svet preplavljajo ponarejena zdravila
Široko dostopna in izpopolnjena tehnologija danes omogoča izdelavo in repliciranje vsega, od nalepk do zdravilnih učinkovin, hkrati pa je razmah spletne trgovine omogočil, da ponarejena zdravila lahko kupimo praktično kjerkoli – enostavno, poceni in brez recepta. Obseg problematike je nemogoče natančno določiti, a ocene Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je na razvitih trgih ponarejenih do 1 % zdravil, v svetovnem merilu približno 10 %, na nekaterih področjih Azije, Afrike in Latinske Amerike pa ponarejena zdravila in zdravstvene dobrine predstavljajo tudi do 30 % trga.
Čeprav zasežene količine ponarejenih zdravil predstavljajo le vrh ledene gore, nam dajejo vpogled v razsežnost problema. »Do danes smo potrdili prisotnost ponaredkov naših zdravil v 109-ih državah, v 60-ih pa smo ponarejena zdravila našli tudi v redni dobavni verigi. Od leta 2004 smo preprečili, da bi več kot 210,6 milijonov odmerkov ponarejenih Pfizerjevih zdravil ogrozilo zdravje pacientov. Ponarejenih je bilo vsaj 78 naših zdravil, pri čemer je najpogosteje ponarejeno zdravilo Viagra,« je obseg problematike strnil dr. Duncan Elson, direktor v oddelku Pfizer Global Security za območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike.
Bi vzeli poceni zdravilo z arzenom ali podganjim strupom?
Eno največjih tveganj ponarejenih zdravil je, da ne prinašajo želenih zdravilnih učinkov, in tako bolnik izgubi nadzor nad boleznijo, ki bi sicer lahko bila ozdravljena ali vsaj ustrezno uravnana. Po drugi strani pa lahko ponaredek vsebuje preveč zdravilne učinkovine. Napačen odmerek, neznane sestavine ali neustrezno razmerje učinkovin ima lahko resne posledice za zdravje bolnikov, kot so številna tveganja in zapleti, tudi srčni zastoj, koma, anafilaktični šok ali smrt. Ponarejevalci zdravil z namenom, da se čim bolj približajo videzu originala, ponaredkom dodajajo tudi nevarne primesi, med drugimi borovo kislino, barvo za ceste s svincem, loščilo za tla, težke kovine, nikelj, arzen, opečni prah, stenske barve, barvilo iz tiskalnikov, pesticide in celo podganji strup.
“Ponarejena zdravila predstavljajo veliko nevarnost za zdravje bolnikov in z ekonomskim piratstvom ogrožajo varnost uporabnikov. Največ ponarejenih zdravil je na medmrežju, zato velja usmeriti delovanje pravosodnih organov na rigoroznejše ukrepe v zvezi s ponarejevalci zdravil, predvsem pa moramo izobraževati bolnike ter povečati sredstva za zdravljenje in število zdravnikov, farmacevtov ter ostalih zdravstvenih delavcev,« meni prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Kdaj lahko posumimo, da gre za prodajo ponarejenih zdravil?
Vse več ljudi kupuje zdravila na spletu, prek spletnih lekarn ali dražbenih portalov, ki so v veliki meri neavtorizirani in neregulirani. Tako lahko trgujejo z nelegalnimi, ponarejenimi ali nekakovostnimi izdelki. Splet je posledično vse večji vir ponarejenih zdravil v razvitih, do neke mere pa tudi v revnejših državah. Takšna oskrba z zdravili še posebejogroža posameznike, ki iščejo cenejša ali neodobrena zdravila, ali se ne želijo posvetovati z zdravnikom.
Na nelegalno trgovino z zdravili lahko posumimo, ko:
spletni dobavitelj skriva svoj fizični naslov. WHO ocenjuje, da je 50 % zdravil, dostopnih prek takih portalov, ponarejenih;
gre za prodajo zdravil, ki so predpisana le na recept. Zdravil na recept se v Sloveniji ne sme prodajati prek spleta, prav tako se jih ne sme prodajati brez recepta.[1]
so cene zdravil, prehranskih dodatkov ali medicinskih pripomočkov sumljivo nizke.
Problematika ponarejenih zdravil v Sloveniji
Od leta 2007 je bilo v Sloveniji podanih 11 kazenskih ovadb na področju proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje. Največ doslej jih je bilo zabeleženo prav v zadnjem obdobju, in sicer so bile v prvem polletju 2015 podane 3 kazenske ovadbe. »Število kazenskih ovadb v Sloveniji je sorazmerno majhno in ne odraža dejanske slike tovrstne kriminalitete. Zato je treba preučiti trenutno zakonodajo in ugotoviti, ali so za učinkovitejši pregon storilcev potrebne kakšne zakonske spremembe – to pa je tudi eden glavnih ciljev raziskave,« je o pomenu nacionalnega raziskovalnega projekta o ponarejenih zdravilih povedala vodja raziskave doc. dr. Danijela Frangež s Katedre za kriminalistiko Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Raziskava, ki bo predvidoma zaključena konec leta 2016, bo ponudila podroben posnetek stanja na področju ponarejenih zdravil v Sloveniji. V kvalitativnem delu raziskave bodo izvedeni poglobljeni intervjuji z izbranimi strokovnjaki, ki se pri svojem delu kakorkoli srečujejo z zdravili oziroma ponarejenimi zdravili, kvantitativni del pa bo obsegal spletno anketo o tem, kakšna zdravila in dodatke za zdrav življenjski slog na spletu kupujejo prebivalci Slovenije, na kakšen način in kakšne so pri tem njihove izkušnje. Ugotovitve raziskave bodo predstavili na posvetu, ki ga bo organizirala Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
[1]V Sloveniji že obstaja nekaj spletnih lekarn, vendar doslej niso smele prodajati zdravil, tudi tistih ne, ki so dostopna brez recepta. 28. 11. 2015 v veljavo stopa prvi Pravilnik o izdaji zdravil prek medmrežja. Med drugim bo morala biti spletna lekarna uradno registrirana pri Ministrstvu za zdravje. Da je lekarna legitimna in pod uradnim nadzorom, bo dokazovala s posebnim znakom.
Kako varni so slovenski bolniki?
