Zdravstvo v članicah OECD-ja
OECD v letošnji publikaciji o zdravstvu ugotavlja, da je Slovenija pri večini kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v povprečju, še vedno pa spada med države z višjimi stopnjami samomorilnosti.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v pregledu zdravstva držav članic ugotavlja, da nobena od držav članic ne izstopa po vseh ali vsaj večini ključnih kazalnikov kakovosti zdravstvene oskrbe.

Izbrani kazalniki zdravstvenega stanja prebivalcev, kot so pričakovano trajanje življenja ob rojstvu in v starosti 65 let ter umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni, uvrščajo Slovenijo delno v spodnjo tretjino članic OECD-ja, delno pa v sredino.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v Sloveniji presega 80 let, kar je malce pod povprečjem OECD-ja. Umrljivost dojenčkov je v Sloveniji v primerjavi z OECD državami med najnižjimi in znaša 1,7 na tisoč živorojenih otrok, medtem ko je povprečje držav OECD-ja 3,8 na tisoč živorojenih otrok.

To mejo npr. presegajo ZDA, Turčija, Brazilija in druge manj razvite države. Med glavnimi vzroki umrljivosti v Sloveniji izstopa umrljivost za rakom, ki je večja od povprečne stopnje umrljivosti zaradi raka v državah OECD-ja.

Prav tako je večja od povprečja OECD-ja umrljivost zaradi prometnih nezgod pri moških in umrljivost zaradi samomora pri obeh spolih. Slovenija še vedno spada med države z višjimi stopnjami samomorilnosti med državami OECD-ja.

Manj zdravnikov in kar 50 odstotkov manj naprav od povprečja OECD-ja
V primerjavi z letom 2000 se je v letu 2013 število zdravnikov na prebivalca povečalo v večini držav OECD-ja. Slovenija je imela tako v letu 2013 2,6 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar nas uvršča v spodnjo tretjino držav OECD-ja. V letu 2013 je imela Slovenija skoraj 50 odstotkov manj naprav od povprečja OECD-ja.

V Sloveniji nadpovprečna poraba alkohola
Življenjski slog prebivalcev Slovenije je v večini primerov blizu povprečja držav OECD-ja. V Sloveniji tako vsak dan kadi več kot petina odraslih prebivalcev, v povprečju pa vsak dan kadi več odraslih moških kot odraslih žensk. Poraba čistega alkohola na prebivalca nad 15 let znaša 9,53 litra letno, kar pomeni 0,6 litra višjo porabo kot v povprečju držav OECD-ja.

Skrb vzbujajoče nizki so deleži odraslih, ki vsak dan uživajo zelenjavo (manj kot polovica odraslih prebivalcev). Slaba petina (18,3 odstotka) odraslih prebivalcev Slovenije ima čezmerno telesno težo, kar Slovenijo uvršča malenkost pod povprečje držav OECD-ja.

V letu 2013 je bilo v Sloveniji 150,8 sprejema v bolnišnico na 100.000 prebivalcev zaradi astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni, v državah OECD-ja pa kar 242,2. Glede na preprečljive hospitalizacije zaradi sladkorne bolezni se Slovenija uvršča v srednjo tretjino držav, glede preživetja zaradi raka materničnega vratu, dojke, debelega črevesa in danke ter 30-dnevne umrljivosti zaradi ishemičnega srčnega infarkta pa v spodnjo tretjino držav članic OECD-ja.

Vir: rtvslo.si