Običajen prehlad se lahko tudi zaplete - pri predšolskih otrocih je najpogostejši povzročitelj pljučnice respiratorni sincicijski virus (RSV)

V Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu (SPM) opozarjajo, da v obdobju po hitri ohladitvi vremena lahko pričakujemo porast respiratornih obolenj. Čeprav okužbe z respiratornimi virusi večinoma minejo brez posebnosti, pa pri bolj ogroženih skupinah lahko povzročijo nepredvidene zaplete. Največje tveganje tako predstavljajo za dojenčke in majhne otroke, pri katerih poleg prehlada lahko povzročijo resnejša obolenja dihal.

Prav tako v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi popolnoma enakega virusa, ker se ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Za preprečevanje širjenja okužb so zato zelo pomembni preventivni ukrepi, ki jih v času sezone moramo izvajati vsi.

Po nenadni ohladitvi vremena, ki smo ji priča v teh dneh, običajno sledi povečanje okužb z respiratornimi virusi, predvsem respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Z RSV se sicer v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri majhnih otrocih pa je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov).

Da okužb z RSV ne gre jemati zlahka, kaže tudi klinična praksa v Sloveniji. Vojko Berce, dr. med., specialist pediatrije, namestnik predstojnice Klinike za pediatrijo UKC Maribor, je opravil raziskavo med 278 predšolskimi otroki, ki so bili zaradi okužbe spodnjih dihal hospitalizirani na Kliniki za pediatrijo Maribor v letu 2012 in 2013. Ugotovil je, da sta respiratorni sincicijski virus in coronavirus pogosteje povezana s prisotnostjo pljučnice. Pri okužbah z RSV pa je v primerjavi z ostalimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika.

Po podatkih prof. dr. Miroslava Petrovca, predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, se lahko zgodi, da lahko v eni sezoni večkrat zbolimo celo zaradi istega virusa, denimo RSV, saj se v telesu ne vzpostavi dovolj visoka imunost. Hkrati pa je virusov, ki povzročajo zelo podobna prehladna obolenja, zelo veliko. Tudi če bi se z različnimi respiratornimi virusi okužili več kot petkrat letno, jih do konca življenja ne bi zmanjkalo. Razlog za to je v tem, da se virusi spreminjajo, nastajajo vedno novi in krožijo med populacijo.  Respiratorni virusi torej niso težava le za otroke, ampak za celotno populacijo.

Dejavniki tveganja za težji potek okužbe in zaščitni dejavniki

Za odrasle in večino zdravih otrok okužbe z respiratornimi virusi predstavljajo večjega problema, saj prehlad večina preboli brez posledic. Pri ogroženih skupinah pa je ob okužbi z RSV večja verjetnost hujšega poteka bolezni. Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana poudarja, da so dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih, mlajših kot 5 let, nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere.

Pomembno težji potek imajo okužbe dihal tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (Downov sindrom).  Med zaščitnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje – priporočeno je izključno do 4. meseca, delno do 6. meseca – in cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom.

Preventivni ukrepi pomagajo zajeziti širjenje okužb

Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije poudarja pomen ustreznih preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja okužb. Že pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov (v zimskem času), če so denimo starejši sorojenci v prvem letu v domačem varstvu. manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Veliko pa lahko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana.

Sekcija za preventivno medicino pri Zdravniškem društvu Slovenije je na nedavnem strokovnem posvetu organizirala tudi okroglo mizi z naslovom Ali res vemo vse o respiratornih obolenjih?.

O tej problematiki so govorili strokovnjaki različnih področij:

1. Prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani,
2. Asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana,
3. Vojko Berce, dr. med., specialist pediatrije, namestnik predstojnice Klinike za pediatrijo UKC Maribor,
4. Helena Mole, dr. med., specialist pediatrije, ki je pogovor tudi moderirala.