Podatkov o tem, koliko mater dejansko v praksi koristi odmor za dojenje, ni.

"Slovenija ima, kar se zakonodaje tiče, zelo dobro zaščito ženske po porodu," pravi svetovalka za laktacijo in dojenjeAndreja Tekauc Golob, pediatrinja in dr. medicine s Kliničnega oddelka za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor. "Imamo relativno dolg porodniški stalež, zakonodaja pa omogoča tudi zaščito dojenja do 18 meseca otrokove starosti, ko ima ženska možnost koristiti eno uro za dojenje med delovnim časom."

Ure za dojenje mame večinoma ne koristijo

Koliko žensk to pravico dejansko izkoristi Tekauc Golobova ne zna pojasniti. "To je vprašanje, na katerega vam nihče ne bo znal odgovoriti, saj statistike o tem ne vodimo," pravi Tekauc Golobova. "Kolikor je bilo o tem govora na nacionalnem strokovnem srečanju o dojenju in laktaciji v Laškem, ženske tega večinoma ne zahtevajo. Verjetno, ker ne dojijo več, ali, če dojijo, zato ker je otrok takrat že tako velik, da uživa tudi drugo hrano. Mame tako dojijo, preden gredo v službo ali pa se z otrokom crkljata popoldan. Nekatere ženske z majhnimi otroci se odločajo tudi za skrajšan delovni čas."

Dojenje v javnosti

Sprejemanje dojenja v javnosti je kulturno pogojeno. "Nekatere moti, nekatere ne. Na to ne moremo vplivati, lahko pa omogočimo kotičke za dojenje. Tam, kjer so napredni, jih imajo. A ne na stranišču ali v previjalnicah poleg stranišča," pravi Tekauc Golobova in dodaja, da se s prepoznavnostjo dojenja spreminja tudi odnos do njega. "Mama naj bi imela možnost, da povsod podoji. Če se tako bolje počuti, naj ima s sabo široko ruto in se umakne v kak bolj miren kotiček, kot je klopca v parku."

Zaradi še vedno zelo pogostih predsodkov glede dojenja v javnosti, je bilo pred dobrim letom organizirano "protestno" skupno dejenje v javnosti.

Odstavljanje med drugim in tretjim letom

Strokovnjaki priporočajo dojenje vsaj do prvega leta otrokove starosti, nadalje pa, dokler si dojenja želita mati in otrok. "Strokovna zdravstvena organizacija je kot najzgodnejši mejnik pojavila pri dveh letih," poudarja Tekauc Golobova. "Nekje med drugim in tretjim letom je najprimernejši čas za odstavljanje glede na fiziologijo, sestavine materinega mleka ter psihološki razvoj otroka." Drugačna priporočila po besedah Tekauc Golobove niso podprta s sodobnimi strokovnimi dognanji in raziskavami.

Glede na raziskave začne večina otrok segati po hrani pri šestih mesecih, ko je po priporočilih WHO tudi primeren čas za uvajanje goste hrane. "Šestmesečnik zna sedeti in je sposoben hrano zagrabiti in jo odnesti v roke, pri tem pa ne potrebuje nobene pomoči," odgovarja Tekauc Golobova. "Nekateri rečejo, da je materino mleko kot voda, a to ni res. Če bi bil otrok izključno dojen, bi še pri dveh letih to pokrilo okoli 60 odstotkov njegovih potreb po hrani. Zelenjava ima pol manj kalorij kot mamino mleko, da ne govorimo še o zaščitnih snoveh, encimih in snoveh, ki spodbujajo rast otrokovih možganov."

Kaj pravi zakonodaja?

V Sloveniji uživa doječa mama po zakonu o delovnih razmerjih posebno zaščito. V obdobju, ko doji in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno. V tem obdobju ne sme biti izpostavljena fizikalnim, biološkim in kemičnim dejavnikom ter delovnim razmeram in procesom, za katere je ugotovljeno, da pomenijo tveganje za njeno zdravje ali zdravje otroka. Prav tako v tem času ne sme opravljati nadurnega ali nočnega dela.

Vir: www.zurnal24.si