Vsako leto 1. decembra obeležujemo Svetovni dan aidsa, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila leta 1988 in vse odtlej je to pomemben mednarodni dan, ki ga usklajeno obeležujemo po vsem svetu. Letošnji Svetovni dan aidsa še vedno poteka pod geslom globalne kampanje »Proti ničli - nič novih okužb, nič diskriminacije, nič umrlih zaradi aidsa«.

V svetu se število oseb, ki živijo s HIV, povečuje, prav tako tudi v Sloveniji, kjer sicer še vedno živi manj kot ena HIV pozitivna oseba na 1000 prebivalcev. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v obdobju zadnjih 30 let zabeležil 726 okužb s HIV. V zadnjem desetletju je za aidsom zbolelo 112 oseb in 23 jih je po diagnozi aidsa umrlo.

Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV
»V 30-letih so se na področju preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV zgodili ogromni premiki naprej na vseh področjih, tako v preventivi, v zdravljenju, diagnostiki kot v samem odnosu do HIV-a in oseb, ki živijo s HIV. Pri spreminjanju odnosa družbe do hiva je pred nami vseeno še veliko izzivov, verjamemo pa, da so pozitivni premiki možni in tudi nujno potrebni.« je povedala Mojca Gobec, direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje in predsednica Komisije za AIDS, kjer pripravljajo novo strategijo za to področje.

Ministrstvo za zdravstvo in socialno varstvo Republike Slovenije je že leta 1985 ustanovilo posvetovalno telo, Komisijo za AIDS, kjer so zastopani stroka, politika in civilna družba in preko katere še danes uspešno poteka usklajevanje aktivnosti in spremljanje izvajanja strategije. Prvi nacionalni program preprečevanja in obvladovanja aidsa v Republiki Sloveniji (1995–2000) je Slovenija dobila leta 1996 in prav zgodnji in napreden odziv je verjetno pripomogel k temu, da nam je vse do danes uspelo ohraniti nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva.

»Preprečevanje novih okužb in spodbujanje odgovornega vedenja v kombinaciji s spodbujanjem zgodnejšega testiranja in po novem tudi takojšnjega zdravljenja bo še zmeraj najpomembnejša prioriteta slovenske strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV. Prav zaradi tega ključnega cilja in uspešnega izvajanja obstoječe strategije načrtujemo, da bi strategijo razširili tudi na preprečevanje drugih spolno prenosljivih okužb in hepatitisov, saj so cilji, ukrepi in ciljne skupine podobni, zaradi česar bi bila takšna povezava smiselna in učinkovita in verjamemo, da bo pomenila kakovostno nadgradnjo obstoječih ukrepov,« je še povedala Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje.

Diskriminacija in stigma še vedno ostajata med glavnimi preprekami za uspešno osveščanje, zgodnje odkrivanje in zgodne zdravljenje. Testiranje in zgodne zdravljenje nista pomembna zgolj za boljšo prognozo in daljše življenje oseb, ki živijo s HIV, predstavljata tudi pomembno strategijo zmanjševanja novih okužb v populaciji. HIV/aids je tako po svetu kot tudi v Sloveniji pomemben javnozdravstveni problem. Ključ do uspešne preventive je zmanjševanje tveganega vedenja v ključnih populacijah, kot so moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, osebe z več spolnimi partnerji, osebe, ki nudijo spolne usluge proti plačilu in njihove stranke, osebe, ki si injicirajo droge, osebe, ki prestajajo kazen zapora, osebe, ki so imele tvegano vedenje v visokoprevalenčnih državah, osebe s spolno prenosnimi okužbami, kot so hepatitis B, sifilis in gonoreja.

Tvegano vedenje za prenos okužbe predstavlja nezaščiten spolni odnos oz. spolni odnos brez kondoma, souporaba pribora za injiciranje drog in tetoviranje. Evita Leskovšek z NIJZ je ob tem povedala: »V petih letih kampanje smo si prizadevali čim bolj približati cilju zmanjševanja novih okužb s HIV in smrti zaradi aidsa. Na NIJZ v tesnem sodelovanju z organizacijskimi enotami po regijah koordiniramo in sodelujemo v številnih dogodkih. Kot glavni sporočili letošnje kampanje sta pomen zmanjševanja stigme, diskriminacije ter vzpodbujanje testiranja, predvsem testiranje oseb z večjim tveganjem.«

Okužbe s HIV v Sloveniji in svetu
Leto 2014 je najbolj črno leto v zgodovini HIV/aidsa v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije. V tem letu se je s HIV na novo okužilo prek 142.000 ljudi, kar je največ do sedaj. Evropska regija tako ne sledi globalnemu trendu zmanjševanja novih okužb s HIV. »Porast novih okužb s HIV je predvsem posledica širjenja okužbe s heteroseksualnim prenosom v državah vzhodne Evrope. V teh državah je pomemben tudi prenos okužbe z iglami pri osebah, ki si injicirajo drogeV državah EU je sicer najpogostejši način prenosa spolni odnos med moškimi,« je povedal Marijan Ivanuša s Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in dodal: »V zadnjem desetletju se je število novih okužb v nekaterih državah EU podvojilo, v drugih pa zmanjšalo za 25 odstotkov.«

Čeprav v Sloveniji še vedno živi manj kot ena HIV pozitivna oseba na 1000 prebivalcev, okužba s HIV postaja vse večji problem in število ljudi, ki živijo s HIV narašča. Izr. prof. dr. Irena Klavsz NIJZ je povedala: »V letošnjem letu je bilo do vključno 23. novembra 2015 Nacionalnemu inštitut za javno zdravje prijavljenih 43 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, 9 primerov novih diagnoz aidsa in 2 smrti po diagnozi aidsa,« ter pojasnila: »Med 36 primeri novih diagnoz med moškimi je bilo 25 primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki ostajajo najbolj prizadeta skupina. Enako velja tudi za veliko večino držav članic EU, saj število novih diagnoz v EU v zadnjih desetih letih raste samo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi.«

Pomen zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužb
Skoraj polovica vseh okužb v evropski regiji je ugotovljenih pozno, kar velja tudi za Slovenijo. Marsikdaj tako pozno, da se je pri osebah že razvil aids. Slovenija skupaj z Norveško, Dansko in Ciprom spada med države, kjer so praktično vsi primeri aidsa ugotovljeni pri osebah kmalu potem ali celo sočasno s pozitivnim testom na okužbo. Vsi primeri aidsa v letu 2015 v Sloveniji so bili tudi prvič prepoznane okužbe s HIV. Tako zamujamo številne priložnosti za zgodnje zdravljene in oskrbo ljudi, ki živijo s HIV, kar omogoča njihovo daljše in bolj kakovostno življenje in preprečevanje novih okužb. »Da bi znižali število poznih diagnoz moramo vzpodbujati prostovoljno in zaupno testiranje na okužbo s HIV v skupinah ljudi z v povprečju bolj tveganim vedenjem, to so v Sloveniji predvsem moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi in tudi vsemi drugimi, ki so se s tveganim vedenjem izpostavili okužbi,« je opozorila izr. prof. dr. Irena Klavs z NIJZ

Zgodnje zdravljenje  pomaga ohraniti dobro zdravje oseb, ki živijo s HIV in zmanjšuje tveganje za prenos okužbe. Zato je v letošnjem letu (2015) Svetovna zdravstvena organizacija izdala nove smernice za preprečevanje in zdravljenje okužbe s HIV: zdravljenje začnemo takoj, ne glede na število CD4 celic. Marijan Ivanuša iz SZO je na koncu povedal: »Da bi lahko začeli zgodnje zdravljenje, je potrebno testiranje vseh, pri katerih bi lahko prišlo do okužbe,« in dodal: »V naslednjem petletnem obdobju (2016–2021) v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije začenjamo izvajati nov akcijski načrt za obvladovanje okužbe s HIV. Vizija akcijskega načrta Proti ničli je: nič novih okužb, nič smrti zaradi okužbe in nič diskriminacije zaradi okužbe. V evropski regiji naj ljudje s  HIV živijo dolgo in zdravo življenje.«

Okrogla miza ob 30-letnici prvih odkritih okužb s HIV v Sloveniji
Letos mineva 30 let od prvih odkritih okužb s HIV v Sloveniji in s tem 30 let, čas ene generacije soočanja s HIV/aidsem pri nas. Osrednji dogodek bo okrogla miza na dan Svetovnega dneva aidsa 1. 12. 2015 v Mestnem muzeju v Ljubljani. Namenjena bo pregledu prehojene poti skupaj s pionirji in aktualnimi strokovnjaki z različnih področij obravnave te okužbe, bolezni in fenomena HIV/aids. Evita Leskovšek z NIJZ je še povedala: »S pogledom nazaj, z utrjevanjem pozitivnih izkušenj si bomo tudi v prihodnje skupaj prizadevali za boljšo strategijo soočanja s HIV.«

Koraki za uresničitev vizije akcijskega načrta Proti ničli: 90 % ljudi s HIV ve za svojo okužbo, torej so se testirali. 90 % ljudi s prepoznano okužbo s HIV prejema ustrezno zdravljenje. Pri 90 % zdravljenih dosežemo stanje, ko virusa v krvi ne moremo več zaznati. Za 75 % zmanjšano število novih okužb, vključno v najbolj izpostavljenih skupinah prebivalcev. Popolnoma preprečimo prenos okužbe na dojenčke.

Dodatne povezave:

• Letna poročila epidemioloških spremljanj nalezljivih bolezni so dostopna na naslednji povezavi.
• Letno poročilo 2014 o okužbah s HIV je dostopno na naslednji povezavi.
• Zadnje četrtletno poročilo 2015 o diagnosticiranih okužbah s HIV je dostopno na naslednji povezavi.
• Povezava na spletno stran OECD z aktualnimi podatki je dostopna na naslednji povezavi.
• Spletna stran Ministrstva za zdravje z informacijami o Evropskem tednu testiranja na okužbo s HIV je dostopna na naslednji povezavi.